Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
pítati -am nedov. (ī)
1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče
// ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem; sedi v fotelju in se pita s čokoladnimi bonboni / zdravnik nas pita s tabletami nam daje velike količine tablet
2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila: pitati gos, govedo; svinje pitati z žirom
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: nehajte nas pitati s pridigami / pitati koga s psovkami / pita nas z lepimi besedami, obljubami / ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari
● ekspr. pitati koga z beračem zmerjati; ekspr. misliš, da te bomo s pečenimi piškami pitali hranili s samimi izbranimi jedmi
♦ agr. pitati prašiča za mast, meso zaradi pridobivanja masti, mesa; čeb. pitati čebele krmiti
    pítan -a -o:
    pitani kopuni, prašiči; 
prim. pitan
Pravopis
pítati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pítanje (í; ȋ) koga/kaj ~ svinje; ~ gosi; ~ otroka; poud. pitati koga z/s kom/čim ~ prišleca z beračem |zmerjati|; ~ otroka z obljubami |veliko mu obljubljati|
Celotno geslo Sinonimni
pítati -am nedov.
1.
koga hraniti z dajanjem hrane v usta
SINONIMI:
hraniti po žlici
2.
kaj načrtno krmiti žival, da bi se zredila
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: krmiti1
Celotno geslo Vezljivostni G
pítati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: redíti
2.
čustvenostno kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
Živino /kar naprej/ pitajo (s kruhom).
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s čim
Domače /kar naprej/ obklada s psovkami in z drugimi zmerljivkami.
Celotno geslo Etimološki
pītati1 -am nedov.
Celotno geslo Etimološki
pítati2 – glej izpȋt
Pleteršnik
pítati 1., pȋtam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.-C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
pítati 2., pȋtam, vb. impf. fragen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; pravdno p. koga, jemanden verhören, ogr.-C.; — pitani dan, der Gerichtstag, ogr.-C.; (nam. "pitanni" d.).
Prekmurski
pítati -am nedov. vprašati: i bojali ſzo ſze ga pitati od té rejcsi KŠ 1771, 200; Pitam tak za kákse rejcsi volo ſzte poſzlali po mene KŠ 1771, 373; Záto ſzlobodno zdaj'se pitam nyé SIZ 1807, 5; Pitas sto je te SM 1747, 79; Niti ne pita, jeli trbej dobro csiniti KŠ 1771, 443; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; tákse kucse predszednik opomenivsi pita AI 1875, kaz. br. 3; Či te pita odgovori čedno BJ 1886, 5; I vi ne pitajte KŠ 1771, 212; domá laſztivne mo'zé naj pitajo KŠ 1771, 520; Gda bi pa Boug nyidva kárao, i pitao KM 1796, 7; Csi bi stoj pitao AI 1875, kaz. br. 6; pitao bodem váſz i jaſz KŠ 1771, 138; pitao bom váſz KŠ 1771, 69; Povem nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870; Krisztus te pa zaisztino ne bode pitao, kak ſze zovés KŠ 1754, 10a; Ali mogocse bode sto pitao BRM 1823, II; gda bode pitala vaſſa decza KM 1796, 42; I na pouti je pitao vucsenike ſzvoje KŠ 1771, 127; I pitali ſzo ga govorécsi KŠ 1771, 38
pítati se -am se vprašati se: nego prvle, liki ſze pita, je je oprávila KŠ 1771, 443
Celotno geslo Pohlin
pitati [pȋtati] nedovršni glagol

dajati hrano v usta; pitati

Celotno geslo Hipolit
pitati glagol

PRIMERJAJ: pitan

Vorenc
pitati nedov., F11, curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita; facere pingvescere animalia, ṡhivino pitati; farcire, pitati, fillati, nagnêſti; mansum, -si, tú ṡvezhenîe, kakor te Ame délajo, kir tó jeid ṡdvezhè, kadar te otroke pitajo; obesare, pitati, tolſtiti; optimare, tolſtiti, pitati, dobru rediti; pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje mlade pita; sagina, -ae, ena tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru pita, inu tolſtu ſtury; saginare, pitati, tolſtiti; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21; turunda, fazilni s'teſtá, s'katerimi ſe Capuni, inu Goſſy pitajo
Svetokriški
pitati -am nedov. pitati, hraniti: Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou, vy pak yh pitate 2. mn. s' shpotam ǀ te mlade ſvoje ſtarishi pitaio 3. mn., yh greiejo ǀ taku dobru hudizhe pitaio 3. mn. ǀ Angel je Joanno peſtoval, ſibal, inu pital del. ed. m pitati se hraniti se, jesti: takrat hudizh ſe sazhne ponashat po kuhini, inu pitat nedol., ſlaſti okuli kuharze katera je bila dobru debela
Celotno geslo Megiser
pitatiopomba nedovršni glagol
Celotno geslo Megiser
pitatiopomba dovršni glagol
Besedje16
pitati1 [hraniti] glag. nedov. ♦ P: 10 (TR 1558, *P 1563, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DPr 1580, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595)
Besedje16
pitati2 [vprašati] glag. dov. ♦ P: 2 (DB 1584-Reg3, MD 1592-hrv.)
Črnovrški
pitati
Celotno geslo Kostelski
pitati ► ˈpiːtat -an nedov.
Čebelarstvo
pítati čebéle -am -- nedov.
Število zadetkov: 21