patrón1 -a m (ọ̑)
1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev
// knjiž. pokrovitelj: patron razstave
2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron
// človek, oseba sploh: kaj vem od kod je prišel ta patron
3. delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona
♦ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
patrón1 -a m, člov. (ọ̑) ver. zavetnik; poud. |poseben, nenavaden človek|
patróna -e ž, člov. (ọ̑) ver. zavetnica
patróna -e ž, člov. (ọ̑) ver. zavetnica
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
patron samostalnik moškega spola
Svetokriški
patron -a m zavetnik, patron: Nash S. Patron im. ed. je bil taku poln saſtopnosti Boshje ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga Patrona rod. ed. S. Sebaſtiana ← srlat. patronus ‛zavetnik’ < lat. patrōnus ‛očetovski’
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 16
Dostopnost