ovòj -ôja m (ȍ ó)
1. kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: sneti ovoj s časopisa; celofanski ovoj; ovoj iz svilenega papirja / s police je vzel v ovoj zavito preprogo; pren., knjiž. ovoj megle, somraka
2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, zlasti seme: ovoj semena / ovoj sviloprejke; pren., knjiž. do takrat smo živeli zaviti v ovoj
3. ekspr. paket, zavoj: pod pazduho je držal velik ovoj
4. knjiž. kuverta, ovojnica: zalepiti ovoj / iz žepa vzame pisemski ovoj z denarjem
● zastar. ogrnila si je ovoj okrog ramen ogrinjalo, ogrinjalko; knjiž. mavčni ovoj mavčni povoj
♦ elektr. ovoj osnovni del navitja; fiz., kem. elektronski ovoj skupek vseh elektronov, ki obdajajo atomsko jedro
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
ovòj -ôja m
Celotno geslo
Etimološki
ovȍj -ója m
Pleteršnik
ovòj, -vója, m. die Hülle, der Umschlag, die Emballage, Cig., Jan., DZ., nk.; — das Briefcouvert, Jan., Slom.-C.
Botanika
Kamnarstvo
Botanika
Botanika
Botanika
Botanika
Geologija
Botanika
Geologija
Kamnarstvo
Geologija
Število zadetkov: 16
Dostopnost