ostrméti -ím dov. (ẹ́ í)
postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: ostrmel sem in nisem mogel naprej; kar ostrmeli so, ko so ga videli; dekle je ostrmelo od začudenja in groze / ostrmel je nad njeno lepoto njena lepota ga je zelo presenetila, osupnila
♦ gozd. smreka je pri podiranju ostrmela se pri padanju naslonila na sosednje drevo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
ostrméti -ím dov. ostrmênje; drugo gl. strmeti (ẹ́ í) nad kom/čim Ostrmel je nad njeno lepoto; ~ od začudenja
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
ostrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erstarren: roka mi je ostrmela, Z.; jezik mu je ostrmel, Bas.; steklemu psu oči ostrme, Vrtov. (Km. k.); veliko zarodičev ostrmi, da več ne rastejo, Vrtov. (Vin.); — 2) hangen bleiben (von einem gefällten Baume), Cig.; o drevesu, ki posekano ne pade na tla, ampak se nasloni na drugo drevo, pravijo, da "ostrmi", Notr.; — 3) vor Staunen starr werden, erstaunen; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
ostrmeti dov., F2, adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti; obstupere, vel obstupescere, ṡavseti ſe, obterpnéti, ṡavekniti, samukniti, obſtérmeti, oſterméti
Število zadetkov: 8
Dostopnost