ostrína -e ž (í)
1. lastnost, stanje ostrega: nož izgublja ostrino; ostrina konice / ostrina sluha, vida / ekspr.: ostrina besed; ostrina kazni, kritike, ocene / ekspr. ostrina nasprotja, problema / ostrina zime / ekspr. občudovali so ostrino njegovega razuma / ostrina posnetka / ekspr., v prislovni rabi z (vso) ostrino reči, povedati kaj ostro, odločno
2. oster, nabrušen del priprave, orodja: ostrina britve, kose, srpa
● ekspr. odlomil je ostrino njegovim besedam obzirno rekel, povedal zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. ta človek žene vse na ostrino vse obravnava s prepirom; ekspr. spor gre na ostrino postaja vedno hujši, se zaostruje
♦ fot. naravnati ostrino naravnati objektiv tako, da je snemana slika razločna, jasna; globinska ostrina podatek, ki pove, pri kakšni razdalji je snemana slika razločna, jasna; min. ostrina stopnja natančnosti pri sejanju in ločevanju mineralnih zrn, izražena v odstotkih
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
ostrína -e ž, pojm. (í) ~ konice; ~ kose; ~ sluha; poud.: ~ besed |hude, ostre besede|; z (vso) ~o povedati kaj |ostro, odločno|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
ostrína, f. 1) die Schärfe; nož je ob ostrino, das Messer hat seine Schärfe verloren, Polj.; o. (človeškega uma), der Scharfsinn, Cig.; — 2) das Scharfe, das Spitzige: Na trnati ostrini Žlahtna vrtnica cveti, Slom.; — die Schneide, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Spitze, Jan., C.; — ein scharfes Werkzeug: prinesi mi kako ostrino, jvzhŠt.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
ostrina samostalnik ženskega spola
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Planinstvo
Število zadetkov: 10
Dostopnost