Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
opráviti -im dov. (á ȃ)
1. uspešno končati
a) kako delo, opravilo: opraviti izpit, tečaj; vse je opravil sam / mizarska dela je že opravil; opraviti poljska dela / opravil je vse potrebne formalnosti
b) kaj zahtevanega, pričakovanega: opraviti svojo dolžnost; opraviti pomembno nalogo; ali si natančno opravil naročilo / svojo vlogo je igralec dobro opravil jo je dobro odigral / mladinci so opravili tisoč prostovoljnih delovnih ur
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža konec dejanja, kot ga določa samostalnik: opraviti nakupe, poizvedbe; opraviti polet, pot; voznik je opravil tri vožnje; preiskava se je že opravila / poroko so opravili v drugem kraju / opraviti analizo; zdravnik je že opravil operacijo / opraviti eksplozijo jedrske bombe / publ.: opraviti vse preglede biti popolnoma zdravniško pregledan; popolnoma zdravniško pregledati; opraviti prevzem blaga prevzeti blago / opraviti malo, veliko potrebo; elipt. počepnil je za grm in opravil
3. nepreh., s prislovnim določilom biti uspešen pri kakem prizadevanju: če bom šel sam tja, ne bom dosti opravil; ali si kaj opravil pri direktorju; s tako sekirico ne boš nič opravil; ti govori z njim, boš več opravila / s solzami ne boste nič opravili / kot voščilo pa dobro opravi
4. ekspr., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: s svojo prejšnjo družbo je opravil; z njim sem opravila / ta filozof je opravil s pojmom vzročnosti; odločno so opravili s predsodki zavrgli, odklonili jih / s predlogom so na kratko opravili, češ da ni sprejemljiv so ga zavrnili
// publ. premagati: boksar je hitro opravil z nasprotnikom; s tako peščico boš že opravil / domača igralka je igraje opravila z gostjo veliko bolje je igrala / revolucija je opravila s tem družbenim razredom / s sušo so opravili tako, da so uredili namakalni sistem
5. nepreh., ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti: tu ima delavsko knjižico, pri nas je opravila; pri njej si opravil; kot govornik si opravil / če pisatelj neha opazovati, je opravil
6. nedov., nav. ekspr., v zvezi imeti opraviti s, z izraža, da
a) je kdo s kom, s čim v odnosu, zvezi: v tej službi boš imel opraviti z ljudmi; učitelj ima opraviti z otroki / z njim nimam rad opraviti; še šef se jih je bal, kadar je imel opraviti z njimi / publ. vse kaže, da imamo opraviti s tatvino da gre za tatvino
b) kdo kaj dela: imeti opraviti s kuho, šivanjem; dovolj ima opraviti z vrtom / veliko ima opraviti z menoj
// izraža vzročno odvisnost, povezanost: ali ima najin pogovor kaj opraviti s tem; to nima nič opraviti s tvojim vprašanjem / nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti
7. star. obleči1opraviti otroka; hitro se opravi / opraviti se v berača
8. nar. prebiti2, shajati2odrasel človek še opravi brez mleka, otrok pa težko; takih prtičkov nima, pa bo že brez njih opravil
● 
ekspr. če nas odkrijejo, smo opravili nas bodo zelo kaznovali; nas bodo ubili; star. trdil je, da imajo v gradu opraviti strahovi da so v gradu strahovi; ekspr. dejal je, da delavec opravi svojih osem ur in gre dela; zastar. opraviti nove šolske prostore opremiti; s tem avtomobilom je opravil sto tisoč kilometrov prevozil; opraviti svoje ekspr. bolezen in zgaranost sta opravili svoje povzročili onemoglost, nezmožnost za delo; povzročili smrt; ekspr. dolgo je žaloval, a čas je opravil svoje sčasoma je žalost postala manjša, je minila; evfem. zvabil jo je v gozd in opravil svoje jo posilil; ekspr. južni veter je opravil svoje je stalil sneg, led; ekspr. žganje je kmalu opravilo svoje ga je upijanilo; povzročilo bolezen, smrt; nar. opraviti živino nakrmiti, napojiti jo in ji nastlati; ekspr. za pusta malokatera družina opravi brez krofov skoraj v vsaki družini jedo krofe; star. sin je po materi vse opravil poskrbel za pogreb in za vse, kar je v zvezi z njim; ekspr. posumil je, da ima opraviti z blaznim človekom da je to blazen človek; publ. odpelji ga in opravi z njim ubij ga, usmrti ga; ekspr. dajati si, dati si opraviti s šivanko šivati; ekspr. do takrat še ni imel opraviti z žensko še ni imel spolnih odnosov; star. v mestu imam dosti opraviti opravkov; star. mnogo je imela opraviti, da ju je pomirila s težavo ju je pomirila; zgrda pri tem otroku nič ne opraviš če si z njim strog, noče narediti, kar se od njega zahteva; star. pozimi ni toliko opraviti ni toliko dela; dati opraviti dojenček da dosti opraviti z njim je dosti dela; ekspr. ta fant ti bo dal še opraviti povzročil neprijetnosti, težave; ekspr. sovražnik je dal četi precej opraviti težko ga je premagala
♦ 
alp. opraviti ponovitev smeri; fiz. delo, ki ga opravi stroj; mat. opraviti računsko operacijo; rel. opraviti spoved; strojn. mehanizem opravi pot
    opravívši zastar.:
    opravivši naročilo, je odšel
    oprávljen -a -o:
    opravljen vojaški rok; izpiti so opravljeni; črno opravljena ženska; formalnosti na meji so bile hitro opravljene; mislil sem, da je stvar opravljena, pa ni končana; dobro opravljeno delo
     
    ekspr. otroci niso nikoli opravljeni z otroki je veliko dela
Pravopis
opráviti -im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago; star. opraviti koga obleči; opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|; ~ s predsodki |rešiti se jih|; publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga; nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo; poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|; Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|; Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|
Celotno geslo Sinonimni
opráviti -im dov.
kaj z glagolskim samostalnikom izraža uresničitev dejanja, kot ga določa samostalnik
SINONIMI:
zastar. izbaviti, publ. izpeljati, publ. izvesti2, publ. izvršiti, neknj. pog. narediti, zastar. obaviti, redk. oddelati, neknj. pog. odrajtati
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik imeti opraviti s čim  pojmovnik opraviti potrebo  pojmovnik opraviti malo potrebo  pojmovnik opraviti veliko potrebo
Celotno geslo Vezljivostni G
opráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravil je izpit in tečaj.
2.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so nakupe, poizvedbe, analize, vožnjo, polet.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti uspešen
Tam ne bo /dosti/ opravil.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj končati
Fant je /slabo/ opravil (pri zdravniku).
5.
v posplošenem pomenu kdo napraviti koga/kaj
/Hitro/ se je opravil.
6.
iz alpinistike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so ponovitev smeri.
7.
iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj opravi določeno delo.
8.
iz matematike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj je opravil določeno računsko operacijo.
9.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Pred prazniki so opravili spoved.
10.
iz strojništva, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti 'kako opravilo, delo, dejanje'
Mehanizem opravi določeno pot.
Celotno geslo Frazemi
opráviti Frazemi s sestavino opráviti:
na krátko opráviti s kóm, opráviti kàj z lévo rôko
Celotno geslo Pregovori
opraviti
V VARIANTI IZRAZOV: Začetek je polovica dela
Celotno geslo Etimološki
opráviti -ȃvim dov.
Pleteršnik
opráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verrichten, besorgen, vollstrecken; o. vse, kar je naročeno, ukazano; velikonočno izpoved o.; s tem človekom nimam nič o., mit diesem Menschen habe ich nichts zu schaffen; — ausrichten: o. pozdravljenje, Cig.; — entrichten: o. davek, desetino, Cig.; — 2) ausrichten, er-, auswirken: pri njem ne boš nič opravil; nič ne opravivši, unverrichteter Dinge, Cig., Jan.; z lepo več opraviš, nego z grdo, Cig.; najbolje opraviti, am besten fahren, Šol.; o. s čim, mit einer Sache auskommen, Cig.; — 3) mit dem Zugehörigen ausstatten: o. ladijo, das Schiff betakeln, Cig.; ausrüsten (mech., merc.), Cig. (T.); versehen: sod z obroči o., Cig.; ausstaffieren: klobuk o., Cig.; — 4) vollständig ankleiden: otroka o., da pojde k maši; dekla je že opravljena; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; lepo se o., sich herausputzen; lepo opravljen, aufgeputzt; — 5) besorgen, bestellen: o. otroke, živino, Z., Kr.
Prekmurski
opràviti oprávim dov.
1. opraviti: Ár neznajoucsi Bo'zo praviczo i ſzvojo laſztivno praviczo iſzkajoucsi opraviti KŠ 1771, 470; Ti ſzám mores opraviti, Csi kaj more dobro biti BKM 1789, 118; ka tak more pravicsen opraviti TA 1848, 9; Ferdinand II. je veliko meo z protestantmi opraviti KOJ 1914, 127; Gda oprávis pri Goszpoudi tvoj poszeo KOJ 1845, 27; ka naj szehanye i brátvo domá oprávijo AI 1875, kaz. br. 2; nego prvle, liki ſze pita, je je oprávila KŠ 1771, 443
2. pomagati, postaviti pokonci, podpreti: Doſzta more molitev toga pravicsnoga opraviti KŠ 1754, 152; Opravi me nazáj gori i ozdravi me SM 1747, 242; Náſz vnaturi ſzkvarjene ti opravi BKM 1789, 152; z-Szvétim Dühom vſzej náſz opravi SŠ 1796, 43
opràviti se oprávim se
1. postaviti se pokonci, vstati: Ali ſztani gori, i opravi ſze na nogé tvoje KM 1796, 124; Notrejsnyi cslovik ſze oprávi SŠ 1796, 44; nogé .. nê sze je mogao na nyé opraviti KAJ 1870, 38; I gori ſze je opravo te mertvecz KŠ 1771, 188; I nej ſze je mogla nikako gori opraviti KŠ 1771, 216
2. odpraviti se: na pout ſze opravi KM 1783, 256
opràvivši -a -e ko je opravil: da morete prouti ſztánoti i vſza opravivſi obſztáti KŠ 1771, 587; ár oni, 'se vsza opravivsi, szo Wladiszlava na Vogerszko pozvali KOJ 1848, 54; tü nikaj neopravivsi ide prejk Müre KOJ 1914, 108
oprávleni -a -o
1. opravljen, narejen: Doſzta zmore pravicsnoga vu vöri oprávlena molitev KŠ 1771, 754; Vszáki dén szvoj poszel má, Oprávleno je dobicsek KAJ 1870, 83; naj poglédne, ka je 'ze oprávleno AI 1875, br. 1, 6; ár vcsaszi po oprávlenom Koronüvanya szvétki zapouved vopuszti KOJ 1848, 18
2. določen, odločen: Drügi pa tô právijo, ka je tak oprávleno, ka Hercegovina sze pridrü'zi AIP 1876, br. 11, 3
3. vzravnan, pokončen: Ino knebéſzam oprávleno tejlo, Nám ſzi darüvo BKM 1789, 158
Celotno geslo Pohlin
opraviti [opráviti oprȃvim] dovršni glagol

opraviti, narediti

Celotno geslo Hipolit
opraviti glagol

PRIMERJAJ: opravljen

Vorenc
opraviti dov.F16, administratarius, -a, -umſlushabin, ali kateri ẛná eno ſlushbó opraviti; complerenapolniti, dopolniti, opraviti; decidere litempravdo opraviti, pravdo reṡlozhiti, ṡkleniti; dirimere litempravdo opraviti; dirimere, turbareopraviti; effecta dabojeſt bóm lete rizhy opravil; effectortá kateri kai ſtury, ali opravi; efficereopraviti, ẛavkaṡati; functus, -a, -umkateri kai opravi; fungi officio suoſvoje opravilu, ali ſluṡhbó opraviti, ſturiti, doperneſti; fungor, fungiopravlati, opraviti, ſturiti; obeo, obireobhoditi, opraviti; perageredodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perficeredodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, isdélati, doperneſti; retardareſe ṡaṡhtentati, ṡapoṡniti, ṡamuditi, kaſnú opraviti, ṡakaſniti; transigereopraviti, odgnati, zhes pergnati; prim. opravljen 
Svetokriški
opraviti -im dov. opraviti, narediti: lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit nedol. ǀ vidi de s'lepim nezh nemore opravit nedol. ǀ vener nej nezh mogal oprauit nedol., sakaj nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit ǀ kumaj najdem tulikajn zhaſsa, de moje potrebnu dellu opravim 1. ed. ǀ kar leta tebi sapovej ti fliſsik oprauish 2. ed. ǀ molituo opravi 3. ed., ter gre pozhivat ǀ kadar deſſetine pravizhnu Mashnikom neopravite +2. mn. ǀ Pravizhnu opravi vel. 2. ed., kar je pravizhniga ǀ Opravite vel. 2. mn. prau kar opraulate de Angely bodo s'slatimy puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ en Krajl bo vezh opravil del. ed. m s'mezham te pravize, KaKor s'rosho te dobrute ǀ Je bila shleht opravila del. ed. ž una lepa dekelza, od katere ſim bral, de dua Gospuda ſta jo snubla ǀ gledajte, de pravizhnu, inu s'ſtraham Boshjm vaſhe dellu bote opravili del. mn. m
Celotno geslo Megiser
opraviti dovršni glagol
Besedje16
opraviti glag. dov. ♦ P: 36 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
opraviti
Celotno geslo Kostelski
opravitiȯpˈraːvėt -ėn dov.
Prekmurski
gòri opràviti ~ oprávim dov. vzravnati, dvigniti: gori je oprávim KŠ 1771, 389; Goszpod podpera vsze i gori oprávi vsze pobite TA 1848, 118; Opravi me nazáj gori i ozdravi me KŠ 1754, 242; I priavſi ga za dejſzno rokou gori ga je opravo KŠ 1771, 348; Bog têlo v-zemlo poſztávi, I potom gori oprávi BRM 1823, 24
gòri opràviti se ~ oprávim se vzravnati se, dvigniti se: nej ſze je mogla nikako gori opraviti KŠ 1771, 216; I gori ſze je opravo te mertvecz KŠ 1771, 188; Opravi ſze gori záto oh Bo'ze BKM 1789, 327; i kak da bi ſze moj ſznop gori opravo, i kumeſz ſztáo KM 1796, 24; Pá ſze je gori opravio BRM 1823, 71
Celotno geslo Sinonimni
opráviti se -im se dov.
GLEJ SINONIM: obleči se
Celotno geslo Hipolit
opraviti se glagol

PRIMERJAJ: opravljen

Število zadetkov: 22