star. omotičen: imeti omotno glavo / omotna pijača, rastlina
♦ bot. omotna ljuljka med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi, Lolium temulentum
- omótno prisl.:
omotno dišeče rože
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
omǫ́tən, -tna, adj. 1) schwindelig, Mur., Jan., C.; — kollerig, Jan. (H.); — 2) betäubend, Cig.; — omotna moka, (durch Lolch) verdorbenes Mehl, C.; — 3) = moten, trübe: omotno steklo, Cig.; omotno videti, undeutlich sehen, Cig.
SSKJ²
omotíti in omótiti -im dov. (ī ọ́) knjiž.
1. narediti koga omotičnega: kadar ga omoti vino, se razgovori; omotiti koga z udarci po glavi / nevarnost mu je omotila pamet
● ekspr. lepota dežele ga je hitro omotila prevzela, navdušila; star. skušnjava ga je omotila premotila, zapeljala
2. omamiti, ublažiti: omotiti bolečino / omotiti slabo vest v hrupni družbi
1. narediti koga omotičnega: kadar ga omoti vino, se razgovori; omotiti koga z udarci po glavi / nevarnost mu je omotila pamet
● ekspr. lepota dežele ga je hitro omotila prevzela, navdušila; star. skušnjava ga je omotila premotila, zapeljala
2. omamiti, ublažiti: omotiti bolečino / omotiti slabo vest v hrupni družbi
- omóten stil. omóčen -a -o:
omoten od dima, pijače
Število zadetkov: 4
Dostopnost