okóliščina -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na potek, uresničitev česa: okoliščine tega ne dopuščajo; okoliščine so se popolnoma spremenile; hitro se je moral prilagoditi novim okoliščinam; nastopile so nenavadne okoliščine / zunanjepolitične okoliščine; skupek, splet srečnih okoliščin / ed., z oslabljenim pomenom opozoril bi na okoliščino, da sta pisatelja najbližja rojaka
// razmere: vse je odvisno od okoliščin, v katerih kdo živi; v takih, teh okoliščinah ni mogel delati; živeli so v težkih okoliščinah
2. zastar. okolica: poznal je vso okoliščino, saj je že povsod beračil
♦ pravn. obteževalne ki vplivajo na odmero večje, olajševalne okoliščine ki vplivajo na odmero manjše kazni
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
okóliščina -e ž (ọ̑) prilagoditi se novim ~am; neobč. živeti v težkih ~ah razmerah; jezikosl. ~ prostora ali časa |cirkumstant|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
okọ̑liščina – glej okọ̑liš
Pleteršnik
okọ̑liščina, f. 1) die Umgegend, Ravn.-Valj. (Rad); die Umgebung: začel sem ti obrisovati svojo okoliščino, Jurč.; — 2) der Umstand, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; okoliščine so nanesle, die Umstände erfordern es, Cig.; po okoliščinah, nach der Lage der Dinge, Cig.; — 3) okoliščine, Umschweife: z okoliščinami povedati, Svet. (Rok.); okoliščin išče, er macht Umstände, Svet. (Rok.).
Prekmurski
okóliščina tudi okólišina -e ž okoliščina: Környüállás; okoliscsina, okolsztojnoszt KOJ 1833, 163; v etaksih okolsinaj je nej csüdo bilo, da je vnouge scsegetalo KOJ 1914, 119
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Pravo
Število zadetkov: 12
Dostopnost