okajèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ zid; omilj. ~ človek |(nekoliko) pijan|
okajênost -i ž, pojm. (é)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
okajȅn -éna prid.
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
Svetokriški
okajen -a prid. okajen, tj. umazan od dima: okajena im. ed. ž, inu oſtudna podoba hudizhava (II, 453) ǀ ſo vſy okajeni im. mn. m s'tem paklenskim ogniam (II, 452) ǀ v'tej Boshy veshi, kotli zherni, okajeni im. mn. m, vmasani, inu oſtudni (II, 453) → okaden
SSKJ²
okadíti -ím dov., okádil (ī í)
izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo
● sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno
// izpostaviti takemu delovanju
a) zaradi konzerviranja: okaditi meso
b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem
izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo
● sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno
// izpostaviti takemu delovanju
a) zaradi konzerviranja: okaditi meso
b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem
- okadíti se
postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil
- okajèn -êna -o
1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo
2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov
Število zadetkov: 7
Dostopnost