Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
obrníti in obŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj
// navadno s prislovnim določilom spremeniti smer gibanja ali usmerjenost česa sploh: obrniti kamero v drugo smer; obrniti obraz proti soncu; obrniti sliko k steni / obrniti otroka od okna; obrniti se na levo, proti hiši; obrniti se na petah, s celim telesom / veter se je obrnil; kazalec na instrumentu se je obrnil navzdol / obrniti glavo nazaj ozreti se; ni vedel, v katero vas bi (se) obrnil napotil, šel
2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu: obrniti ključ v ključavnici; obrniti ročico stroja v levo / obrniti gumb na radijskem sprejemniku; obrniti stikalo; obrniti volan / obrniti bolnika na bok; obrniti se na hrbet
3. narediti, da kaj leži s spodnjo stranjo navzgor: obrniti dlan; obrniti pokrovko / obrniti peščeno uro / obrniti mrvo; z oranjem obrniti zemljo / obrniti list v knjigi
// narediti, da se notranja stran česa nahaja zunaj: obrniti hlače, jopico; obrniti vrečko / obrniti žep; šivilja ji je obrnila plašč ga razparala in ponovno sešila z narobno stranjo tkanine navzven
4. navadno s prislovnim določilom narediti, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo: obrniti misli, pozornost na druge stvari; obrniti pogovor drugam; obrniti kaj na bolje, v dobro; obrniti kaj na smešno stran; obrniti kaj v svojo korist / publ. obrniti zunanjo politiko v smer popuščanja
// narediti, da dobi kaka dejavnost nasprotno obliko od izhodiščne: obrniti matematično nalogo / v nekaj letih jim je uspelo obrniti razmerje med uspešnimi in neuspešnimi učenci / obrniti vprašanje
5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, njegovo usmerjenost, kot ga nakazuje samostalnik: vso svojo ljubezen sta obrnila na hčer; bal se je, da ne bi obrnil očetove jeze nase; svojo delavnost in skrb je obrnil v obdelovanje zemlje
● 
pog. kakor obrneš, srečen ne boš nikoli karkoli storiš; ekspr. dobro zna obrniti besedo spretno, uspešno zna govoriti; ekspr. vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori vedno dobro premisli, preden spregovori; pog. po pameti, za pametne reči obrniti denar uporabiti, naložiti; ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; ekspr. hči ga je obrnila za sto evrov ogoljufala; pog. vso hišo mi je narobe obrnil vse je razmetal, spravil v nered; pog. obrniti komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. dovolj je, obrni list, ploščo začni govoriti o čem drugem; knjiž. obrniti orožje proti lastnim zaveznikom začeti se boriti proti njim; knjiž. obrniti oči, pogled vstran pogledati vstran; zastar. spis so obrnili v nemški jezik prevedli; ekspr. radi bi svet na glavo obrnili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. vso vas je obrnil proti nam naščuval; pog. vse smo obrnili, pa ga nismo našli preiskali; pog. vsak, še tako splošen očitek obrne nase misli zanj, da velja samo njemu; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj
♦ 
ekon. obrniti sredstva narediti, da se spremeni oblika njihove vrednosti; fin. obrniti denar narediti, da menja lastništvo; navt. obrniti jadro od vetra, proti vetru
    obrníti se in obŕniti se
    1. navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo: naključje se je obrnilo nam v prid; potek vojne se je obrnil v korist zaveznikov / položaj se je popolnoma obrnil; knjiž. spletka, ki so jo pripravljali, se je obrnila proti njim samim je zadela njih same, škodovala njim samim; vreme se bo obrnilo spremenilo; pren. umetnost se je obrnila k resničnosti
    2. v zvezi z na izraža, da osebek pride s kom v stik z določenim namenom: obrniti se na koga za nasvet, v potrebi, s prošnjo; javno se obrniti na koga s pozivom / pisno se obrniti na sodišče
    3. ekspr., navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža način ravnanja, kot ga določa sobesedilo: pri delu se zna hitro obrniti; če se boste znali prav obrniti, si boste nabrali precej denarja / potrebujem človeka, ki se zna obrniti spretnega, iznajdljivega; mlad je, ne zna se še prav obrniti ukrepati, delati / obrni se že, kaj mečkaš
    ● 
    ekspr. kamor se obrnem, povsod sam nered kamor pogledam, stopim; pog. leto se je hitro obrnilo je hitro minilo; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. še želodec se mi bo obrnil, ko to gledam slabo mi je, na bruhanje mi gre; ekspr. ljudstvo se je obrnilo od svojega voditelja ni mu več naklonjeno, ne zaupa mu več; knjiž. s hvaležnim pogledom se je obrnil k njej hvaležno jo je pogledal; publ. obrniti se k resničnim problemom začeti se ukvarjati z njimi, zanimati se zanje; ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel; obrnilo se mu je na bolje počuti se bolj zdravega
    ♦ 
    fin. denar se ni niti enkrat obrnil
    obrnívši zastar.:
    obrnivši ladjo, so zajadrali na odprto morje
    obŕnjen -a -o:
    narobe obrnjen kožuh; balkon je obrnjen na cesto; moža sta obrnjena drug proti drugemu; obrnjena slika predmeta; navzdol obrnjene veje drevesa; obrnjeno zaporedje dogodkov; okno je obrnjeno na sever
     
    ekspr. fant je preveč obrnjen vase zanima se zlasti za svoj notranji svet
     
    fiz. obrnjena slika slika, usmerjena nasprotno kot predmet; jezikosl. obrnjena stava ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku
Pravopis
obrníti in obŕniti -em dov. obŕni -te in -íte; obŕnil -íla, obŕnit, obŕnjen -a; obŕnjenje; (obŕnit) (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ konja; ~ otroka od okna; poud. obrniti koga za kaj ~ koga za veliko denarja |ogoljufati|
obrníti se in obŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ~ ~ in iti nazaj; obrniti se na koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja za nasvet; poud. Ta človek se zna obrniti |je spreten, iznajdljiv|
Celotno geslo Sinonimni
obrníti in obŕniti -em dov.
1.
kaj spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost
SINONIMI:
zaobrniti, zasukati, zasukniti, knj.izroč. okreniti, nar. osukniti, knj.izroč. preokreniti, star. presukati, zastar. usukniti, zastar. zabrniti, star. zakreniti, knj.izroč. zaokreniti, zastar. zavrniti
2.
kaj s prislovnim določilom spremeniti smer gibanja ali usmerjenost česa
SINONIMI:
knj.izroč. skreniti, knj.izroč. zaokreniti
3.
kaj spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu
SINONIMI:
preobrniti, prevrniti, zasukati, star. presukati, star. presukniti, knj.izroč. prevreči, knj.izroč. zaokreniti
4.
kaj s prislovnim določilom narediti, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo
SINONIMI:
zaobrniti, ekspr. napeljati, nar. navreti, star. presukati, star. presukniti, ekspr. speljati, knj.izroč. zaokreniti, ekspr. zasukati
Celotno geslo Vezljivostni G
obrníti in obŕniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti koga/kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Čoln je obrnil proti pristanišču.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj s spodnjo stranjo navzgor
Ciganka (ji) je obrnila dlan.
3.
kdo/kaj usmeriti kaj do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/med koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Obrnili so pogovor drugam.
4.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno spremeniti kaj
Obrnili so sredstva.
5.
iz finančništva kdo/kaj preusmeriti kaj
Banka je dobro obrnila denar.
6.
iz navtike kdo/kaj preusmeriti kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil je jadro od vetra ali proti vetru.
Celotno geslo Frazemi
obrníti Frazemi s sestavino obrníti:
obrníti jezíček na téhtnici, obrníti koló sréče, obrníti koló zgodovíne, obrníti kómu/čému hŕbet, obrníti nôvo strán zgodovíne, obrníti plášč po vétru, obrníti šè êno strán čésa/v čém, obrníti vôdo na svój mlín
Celotno geslo Pregovori
obrniti je sestavina izrazov
Človek obrača, Bog obrne
Celotno geslo Etimološki
obrnīti obŕnem dov.
Pleteršnik
obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer (math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
Celotno geslo Pohlin
obrniti [obrnīti obŕnem] dovršni glagol

obrniti

PRIMERJAJ: obvrniti

Celotno geslo Hipolit
obrniti glagol

PRIMERJAJ: obrnjen

Vorenc
obrniti dov.F30, abvertereobarniti; circunvertereokuli vrézhi, ẛverniti, okuli oberniti; convertereoberniti, preoberniti; invergerenagniti, nagnivati, obarniti; inverterepreobarniti, okuli obarniti; irredux, -cis, ut irredux viaen poot po katerim ſe ne more naṡai oberniti; obvertereobarniti; obvertere dorsumharbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; offlectereokuli oberniti; terga dareharbat oberniti, inu beiṡhati; vertereobrazhati, obarniti
Svetokriški
obrniti -nem dov. obrniti, usmeriti: V'Cerkvi ti ſe podstopish to nezhisto Bogino Venus gledat, inu Bogu herbet obernit nedol. ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti nedol. ǀ en firtilz ure n'hozhesh obernjt nedol., de bi Boshijo gnado vudubil ǀ de bi mogal ſe sgrevat, inu Spokorit, inu K'ſvojmu nuzu obernt nedol. ǀ vſe kar ſturi na dobru obernesh 2. ed., dobru ſodish ǀ harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhu oberne 3. ed. ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne +3. ed. od te greshne sgrevane dushe ǀ Po tem pak shiher ſe obernete 2. mn. K'vezheru teh poſvetnyh oprauil ǀ sakaj vſe vaſha della h'zhasti Boshy neobernete +2. mn. ǀ vſe na hudu oberneio 3. mn., inu ſodio ǀ obernite vel. 2. mn. moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu ǀ ti hudobni ſi vſe moie gnade na hudu obernil del. ed. m ǀ ozhy od teh mladih Gospudu nej obernila del. ed. ž ǀ na njegovo proshno Sonze deſſet minut ſe je bilu nasaj obernilu del. ed. s ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu pogublejnu ſte obernili del. mn. m ǀ ſdaj ſo malike molili, inu G. Bogu herbt obernilj del. mn. m obrniti se obrniti se, usmeriti se: navedò kam ſe obernit nedol., de bi na ſvoj dum prishli ǀ Sdaj ſe jest k'vam obernem 1. ed. ǀ h' poſvejtnem rezhem ſe obernesh 2. ed. ǀ gredò snamy kamerkuli ſe obernemo 1. mn. ǀ ſe naſaj obernejo 3. mn. ǀ obernimo vel. 1. mn. ſe K'Adamu, inu K'Eui ǀ obernimoſe vel. 1. mn. k' S. Andreu ǀ s'celliga ſerza h'G: Bogu obernite ſe vel. 2. mn. ǀ kamerkuli ſe je obernil del. ed. m ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu Templi ſe obernel del. ed. m ǀ ſe je obernu del. ed. m k' Ajdu, rekozh ǀ kam ſe bosh obernila del. ed. ž ǀ kam ſe bomo obernili del. mn. m ǀ nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile del. mn. ž
Celotno geslo Megiser
obrniti dovršni glagol
Besedje16
obrniti glag. dov. ♦ P: 37 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Tolkala
obrníti obŕnem dov.
Planinstvo
obrníti obŕnem dov.
Črnovrški
obrniti
Celotno geslo Kostelski
obrnitiˈȯbr̥n̥t ȯˈbr̥nen dov.
Celotno geslo Sinonimni
obrníti se in obŕniti se -em se dov.
1.
izraža, da kdo spremeni lego, položaj svojega telesa na drugo, nasprotno stran
SINONIMI:
2.
izraža, da kaj spremeni smer gibanja
SINONIMI:
zasukati se, knj.izroč. posukati se, star. presukati se, knj.izroč. zaokreniti se, zastar. zavrniti se
3.
s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: miniti, spremeniti se
GLEJ ŠE: spreten
Celotno geslo Vezljivostni G
obrníti se in obŕniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti se od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil se je /na petah/.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vesti se
Pri delu se zna /hitro/ obrniti.
3.
iz finančništva kaj preusmeriti se
Denar se ni niti enkrat obrnil.
Število zadetkov: 25