oborožèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ ropar; hoditi ~; oborožen z/s čim biti ~ s puško
oborožêni -a -o (é) ~ spopad; ~e sile
oborožênost -i ž, pojm. (é)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
oborožíti -ím dov., oboróžil (ī í)
opremiti z orožjem: oborožiti borce; oborožiti se za napad; oborožiti se z mitraljezom, avtomatskim orožjem, puško; četa se je dobro oborožila; pren., ekspr. oborožiti študente s potrebnim znanjem; za to potovanje se je oborožil s fotografskim aparatom in filmsko kamero
● ekspr. oborožiti se od nog do glave, do zob zelo dobro
opremiti z orožjem: oborožiti borce; oborožiti se za napad; oborožiti se z mitraljezom, avtomatskim orožjem, puško; četa se je dobro oborožila; pren., ekspr. oborožiti študente s potrebnim znanjem; za to potovanje se je oborožil s fotografskim aparatom in filmsko kamero
● ekspr. oborožiti se od nog do glave, do zob zelo dobro
- oborožèn -êna -o
1. deležnik od oborožiti: oboroženi borci, stražarji; dobro oborožena četa; ladja je oborožena s protiletalskim orožjem; oboroženo spremstvo; biti oborožen s puško, raketnim orožjem; dela se je lotil oborožen s potrebnim znanjem
2. pri katerem se uporablja orožje: oborožen napad; oborožena akcija
♦ voj. oborožen spopad spopad oboroženih sil ene države z oboroženimi silami države, ki napade; oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; oborožena vstaja
Število zadetkov: 3
Dostopnost