obójen1 -jna -o prid. (ọ̑)
poudarja skupnost, povezanost dveh vrst, skupin: obojni sorodniki so se potegovali za dediščino; obojna moka, pšenična in ajdova; obojno nezaupanje ga je zelo potrlo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
obójen2 -jna -o množil. štev. (ọ̑)
obójni -a -o (ọ̑)
1. vrst. Na poroko so prišli ~i sorodniki; razveseliti se ~ega zaupanja
2. količ. ~e grablje, za gnoj in za seno oboje grabelj
obójni -a -o (ọ̑)
1. vrst. Na poroko so prišli ~i sorodniki; razveseliti se ~ega zaupanja
2. količ. ~e grablje, za gnoj in za seno oboje grabelj
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
obọ̑jən, -jna, adj. zu beiden gehörig, beide(s) betreffend, beiderseitig; Mož in oblakov vojsko je obojno Končala temna noč, Preš.; — zwitterig, Cig. (T.).
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
obojen -jna zaim. oboj: obujne tož. mn. m shkorenze nanaglim dol potegne, inu na drobne piſilze yh s' ſobmij reſtarga (II, 344)
Število zadetkov: 8
Dostopnost