v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l izgubiti moč, moči: obnemoči od lakote; v bolezni je popolnoma obnemogel / telo obnemore pod težo dela
● star. v tretjem razredu je obnemogel je padel
// nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: vse življenje je šivala, na starost pa so ji roke obnemogle
- obnemógel -môgla in -mógla -o
1. deležnik od obnemoči: obnemogel človek; obnemogel se je naslonil na podboje
2. ekspr. ki se ne da sproščeno izraziti: obnemogla jeza
Dostopnost