obligácija -e ž (á)
1. pravn. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza: nastanek obligacije
// knjiž. obveznost, dolžnost: ni prišel, ker ima druge obligacije
2. fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila; obveznica: izdati obligacije; naložiti denar v obligacije / državne obligacije
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
obligácija -e ž, pojm. (á) pravn. (obveznost, obveza); števn., neobč. imeti ~e v službi obveznosti, dolžnosti; fin. izdati ~e obveznice
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
obligácija -e ž
Pleteršnik
obligácija, f. dolžno pismo (države, dežele, občine i. t. d.), obveznica, die Obligation, Cig., Jan., nk.; predstvena o., die Prioritätsobligation, DZ.
Pravo
Število zadetkov: 6
Dostopnost