Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
običájen -jna -o prid., običájnejši (ȃ)
ki se pogosto pojavlja na istem mestu, v enaki obliki, na enak način: taki zastoji v prometu so običajni; običajna meja, mera; običajna oblika boja / avtomobil je parkiral na običajnem mestu / sprejela nas je s svojo običajno vljudnostjo / to je običajen pojav, prizor navaden
// ki se rabi za določene prilike: po običajnih pozdravih se je začel delovni del simpozija; spregovoril je nekaj običajnih fraz / običajna darila
// knjiž. vsakdanji, pogost: učitelj je bil v njihovi hiši običajen gost / te stvari so na deželi že čisto običajne
♦ 
pravn. običajno pravo nezapisano pravo, ki temelji na ustaljeni rabi in pravnem prepričanju o njegovi obveznosti
    običájno prisl.:
    običajno dela dopoldne; ob odhodu jih običajno spremlja do vrat / v povedni rabi izgovoril si je, kakor je to običajno, živež in stanovanje
Pravopis
običájen -jna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ pojav; neobč. ~ gost vsakdanji, pogost; Taki zastoji v prometu so ~i
običájni -a -o (ȃ) ~o pravo
običájnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ govora; števn., neobč. govoriti ~i |navadne stvari|
Celotno geslo Etimološki
običȃjen – glej običȃj
Pleteršnik
običȃjən, -jna, adj. gebräuchlich, herkömmlich, gewöhnlich, Jan., nk.; — običajno pravo, das Gewohnheitsrecht, Cig. (T.).
Besedje16
običajen prid. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Število zadetkov: 5