obèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. obljuba: verjeti obetom; izpolniti obete; ponavljati obete predhodnikov / ostalo je le pri obetih
2. nav. ekspr. kar ima take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaj pozitivnega, ugodnega: mladi skakalec je največji obet slovenskega skakalnega športa; o pesniku so pisali kot o velikem obetu za prihodnost lirike / na koncertu je izpolnil vse obete pričakovanja
3. publ., s prilastkom možnost, upanje: imajo najboljše obete za uspešen zaključek sezone; obeti za ozdravitev so minimalni
4. zastar. dar, zlasti žgalni: darovati bogovom obete; podajali so mu obete, da bi jih položil na ogenj
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
obèt -éta m (ȅ ẹ́) neobč. izpolniti ~e obljube; publ.: najboljši ~i za uspeh |možnosti, upanje|; izpolniti ~e na koncertu pričakovanja; poud. On je ~ našega športa |upanje|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
obȅt -ẹ́ta m
Pleteršnik
obẹ̀t, -ẹ́ta, m. das Versprechen, die Verheißung, Mur., Cig., Jan.; veliki, lepi obeti, Ravn.-Valj. (Rad); Obeti vaj'ni so le prazne šale, Preš.
Celotno geslo
Pohlin
Farmacija
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 8
Dostopnost