Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
nazáj prisl. (á)
1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ženska z nazaj zavezano ruto z vozlom na tilniku / nazaj zaviti rogovi
♦ šport. premet nazaj
// izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: umaknite se za korak nazaj; vožnja nazaj / zna šteti naprej in nazaj
// v medmetni rabi izraža
a) poziv za oddaljevanje v tej smeri: vsi nazaj; dva koraka nazaj
b) star. začudenje: presneto nazaj; šment nazaj, kdaj si tako zrasla
2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: nazaj grede so nekaj popili; nesti, prignati nazaj; ekspr.: kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj; vreči sovražne čete nazaj / elipt.: klicati koga nazaj; želeti si nazaj / dobiti ukradeno kolo nazaj / pot nazaj je zaprta; vožnja tja in nazaj; vlak za nazaj / pog.: vsak čas bo nazaj se bo vrnil; brzojaviti nazaj brzojavno odgovoriti; udaril ga je nazaj vrnil mu je udarec / brati nazaj od desne proti levi; vrteti film nazaj
// pog. izraža položaj za drugim; zadaj: skupina je še daleč nazaj / ta plemena so še zelo nazaj v razvoju zaostala
3. izraža usmerjenost v preteklost: spomin sega nazaj do prvih let; umirjen pogled nazaj; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pog.: sram me je pomisliti nazaj; nekaj let nazaj je še delal pred nekaj leti
4. pog., v zvezi iti nazaj nazadovati: v tistih krajih gre kmetijstvo nazaj / fant gre pri učenju nazaj / po teh zdravilih je šla bolezen nazaj
5. nar. spet, znova: zdaj bo nazaj vse dobro; kmalu je nazaj zaspal
● nižje pog. nazaj se držati pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi; nižje pog. pri prepiru se drži nazaj se zadržuje; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; ekspr. povedal mu je nekaj krepkih nazaj ostro odgovoril; pog. nikoli mu ni rekla besede nazaj mu ni odgovarjala, ugovarjala; šol. žarg. profesor sprašuje nazaj prejšnjo, staro snov; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje
Pravopis
nazáj smer. prostor. prisl. (á) iti ~; nesti ~ vrniti; pripeljati se ~ vrniti se; vlak za ~; šteti ~
Celotno geslo Sinonimni
nazáj smer. prostor. prisl.
1.
izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek
SINONIMI:
knj.izroč. navzad, star. navznak, star. vnic
2.
izraža gibanje ali smer proti izhodišču
SINONIMI:
ritensko, vzvratno, zastar. zad
GLEJ ŠE SINONIM: spet1, zadaj
GLEJ ŠE: naprej, hoja1, nazadovati, odgovarjati, odgovoriti, odgovoriti, odgovoriti, odgovoriti, odgovoriti, ozreti se, preklicati, vračati se, vrniti, vrniti, vrniti, vrniti se, obvladovati se
Celotno geslo Frazemi
nazáj Frazemi s sestavino nazáj:
udáriti [nazáj] kot búmerang
Celotno geslo Pregovori
nazaj je sestavina izrazov
Mačka ima rep nazaj, Nazaj h koreninam, Nazaj k naravi
Celotno geslo Etimološki
nazáj prisl.
Pleteršnik
nazȃj, adv. zurück; n. dati, priti; (= zopet, wieder, Goriš.-Levst. (LjZv. I. 34.)).
Prekmurski
nazáj tudi nazá tudi nahzáj tudi nazájh tudi nazájan prisl.
1. nazaj, izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek: Jezus ſze pa nazáj obrné KŠ 1771, 30
2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: Ete Jesus nazaj pride SM 1747, 15; Moremo nouvoga csloveka nazáj iſzkati KŠ 1754, 192; nego nyidva nazáj pelaj kbrati tvojemi KŠ 1754, 66; Za Czaſarſztva Nerve je pa nazáj ſou vu Efezus KŠ 1771, 261; ſzo ſli nazáj vu ſzvoje domovine KŠ 1771, 8; mér vas ſze nazáj povrné na váſz KŠ 1771, 32; Odnut ſze nazáj poverne BKM 1789, 20; i vu zemlo najſze nazáj povrné KM 1796, 7; sze more vö prosziti, ino hitro nazáj pascsiti KOJ 1845, 9; ino sou kak naj hüjsa tocsa v-Pannonio nazáj KOJ 1848, 4; i od tisztecz bi rávno telko mlájsov k-szebi nazajan gorivzéli na edno leto KOJ 1833, XVI; ki vu Hercegovini mir ráj dopüsztlivosztjov, kak krvi polevanyom nahzáj posztaviti 'zele AI 1875, br. 1, 2; mogli szo nazáj domô oditi AI 1875, kaz. br. 3; eto sze poszlavcom nazájh prek posle AI 1875, kaz. br. 2
3. v zvezi z glagolom vrniti, povrniti: Nepobo'zen na pôszodo jemlé, i naza ne plácsa TA 1848, 30; i ſterom merom mejrite, ſztiſztom bode vám nazáj merjeno KŠ 1771, 21; vu vſzem ſzo nazáj skoudili razbiácsom KM 1790, 88
4. v zvezi z glagolom ugovarjati: naj podlo'zni boudo ni nazáj morjüjoucsi KŠ 1754, 66
5. spet, znova: ali oblübo mojo prelomo, ino nazáj grehe polübo SM 1747, 53; mojo düšo i tejlo vu vno'zina rú'zni grejhov nazáj zblato KŠ 1754, 230; i vzemi me nazáj gori vu tvoje miloscse dobrouto KŠ 1754, 232; Opravi me nazáj gori KŠ 1754, 242; I nazáj je poſztánola rouka nyegova zdrava KŠ 1771, 109; Petra v-Apoſztolſztvo nazáj dene KŠ 1771, 334; i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1796, 6; Koga szo sze prijale [osepnice] z-jezero sze komaj ednoga nazáj primejo KOJ 1845, 119; malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8
Celotno geslo Pohlin
nazaj [nazȃj] prislov

nazaj

Celotno geslo Hipolit
nazaj prislov
Vorenc
nazaj prisl., F136, I. avocare, odvabiti, naẛai poklizati; eho, naṡai odgovorèzhi gláṡ; impactus, -a, -um, âb impinger, mozhnu naṡai pahnênu, ſunenu, porinênu; irredux, -cis, ut irredux, via, en poot po katerim ſe ne more naṡai oberniti; reprimere, naṡai derṡhati, ṡupet drugazhi potlazhiti, naṡai tlazhiti; respicere, ſe oṡreiti, ſe oṡirati, naṡai gledati; retrectare verbum, beſſédo naṡai vṡèti; reverti, ſe naṡai verniti, naṡai priti, ſe povrazhati, ſe poverniti; II. revocatio, tú naṡai klizanîe, ali naṡai poklizanîe
Svetokriški
nazaj prisl. nazaj: v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo sdravi ǀ Plinius nasaj Ceſarju pishe ǀ ta Basha je bil nasai h' ſvojmu Zaru pershal ǀ v' ſvoje meſtu ſo po morij naſaj rajshali ǀ poſhli vſhe naſai moiga Aleſſa ǀ nje ſyn Tobias je predolgu odnashal na ſai damu priti ǀ lothava shena pogledaj na ſaj zhes ſapuvid Boshio ǀ nihdar vezh ne ſai nebodo prishli ǀ Gospud je bil neſaj s'rajshe prishal ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo naſhe hude shele ǀ ta mladenizh tezhe sa nijm Koin nesasaj vdarij
Celotno geslo Megiser
nazaj prislov
Besedje16
nazaj1 prisl. ♦ P: 26 (TC 1550, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603); (nazaj/na zaj) prisl. ♦ P: 4 (TT 1557, *P 1563, KPo 1567, JPo 1578)
Besedje16
nazaj2 [del besed. zveze] – ♦ P: 10 (TC 1555, TR 1558, TO 1564, KPo 1567, TkM 1579, DC 1579, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Črnovrški
nazaj
Celotno geslo Kostelski
nazaj ► ˈnazai̯ prisl.
Smučanje
bóki nazáj -ov -- m
Jezikovna
Kako je prav: »iti spat naprej« ali »nazaj«?

Ko se zjutraj zbudimo in ne vstanemo takoj. Ali gremo spat naprej ali gremo spat nazaj?

Smučanje
nagíb nazáj -a -- m
Število zadetkov: 70