PRIMERJAJ: naveličan
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
SSKJ²
navelíčati se -am se dov. (ȋ)
1. prenehati imeti, občutiti kot zanimivo
a) osebo: take družbe se je kmalu naveličal; vsi so se ga že naveličali / ekspr.: naveličala se je svojega fanta ne ljubi ga več; se te žena še ni naveličala
b) stvar, predmet: naveličala se je čevljev z visokimi petami; te obleke ne maram več, ker sem se je naveličal / jabolk, mesa se je že naveličal
c) lastnost, značilnost: takšne lepote se človek ne naveliča / naveličal sem se njene dobrote, trme
2. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom izraža odpor osebka, da se dejanje nadaljuje: naveličati se čakanja, dela, vožnje; otroci so se že naveličali igre; naveličal se je odgovarjati strankam, poslušati radio / naveličal se je življenja v mestu / naveličal se je, da bi vsak dan razlagal isto stvar / brala je, dokler se ni naveličala dokler je hotela, želela
1. prenehati imeti, občutiti kot zanimivo
a) osebo: take družbe se je kmalu naveličal; vsi so se ga že naveličali / ekspr.: naveličala se je svojega fanta ne ljubi ga več; se te žena še ni naveličala
b) stvar, predmet: naveličala se je čevljev z visokimi petami; te obleke ne maram več, ker sem se je naveličal / jabolk, mesa se je že naveličal
c) lastnost, značilnost: takšne lepote se človek ne naveliča / naveličal sem se njene dobrote, trme
2. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom izraža odpor osebka, da se dejanje nadaljuje: naveličati se čakanja, dela, vožnje; otroci so se že naveličali igre; naveličal se je odgovarjati strankam, poslušati radio / naveličal se je življenja v mestu / naveličal se je, da bi vsak dan razlagal isto stvar / brala je, dokler se ni naveličala dokler je hotela, želela
- navelíčan -a -o
1. deležnik od naveličati se: naveličan sem čakanja; so že naveličani dela; naveličan sem tega enoličnega življenja
2. nav. ekspr. ki je brez volje, zanimanja: naveličan človek; tako naveličane ženske še nisem srečal; fant je do grla naveličan / vanj so strmeli sami naveličani obrazi / spregovoril je z naveličanim glasom
Pravopis
navelíčati se -am se dov. -an -ana; navelíčanje (ȋ) koga/česa ~ ~ jabolk, mesa; Vsi so se ga že naveličali; ~ ~ zabave; ~ ~ gledati televizijo
Celotno geslo
Sinonimni
navelíčati se -am se dov.
1.
česa izraža, da kdo preneha imeti, občutiti kot zanimivo kako osebo, stvar
SINONIMI:
ekspr. imeti dosti, ekspr. imeti dovolj, ekspr. imeti zadosti, ekspr. najesti se, ekspr. nasititi se, nar. navoliti se, slabš. nažreti se, ekspr. prenajesti se, ekspr. prenaveličati se, ekspr. preobjesti se, vulg. preobžreti se
2.
česa z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom izraža odpor osebka, da se dejanje nadaljuje
SINONIMI:
Celotno geslo
Etimološki
navelȋčati se -am se dov.
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
naveličati se dov., F3, accidiari, navelizhati ſe, hude vole biti; pertaedere, ſe ne luṡhtati, ſe navelizhati; taedio offici, ſe navelizhati, ſe vtragati, ſe vtoṡhiti
Svetokriški
naveličati se -am se dov. naveličati se: v' katiru Angeli gledat navelizhat nedol. ſe nemorio ǀ katero hualit nihdar S. Auguſtinus ſe nemore nevelizhat nedol. ǀ kadar teh ſe navelizheio 3. mn., druge vſameio ǀ ſe je bila omoshila s'Emelchildam, ali hitru ſe je bila tiga navelizhala del. ed. ž, inu je eniga drugiga s'imenom Longina imejti shelela ǀ kadar ſe bodo navelizhali del. mn. m
Besedje16
Črnovrški
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 15
Dostopnost