Zadetki iskanja
1. kdor z mišljenjem, ravnanjem (zelo) kaže narodno pripadnost, zavednost: bil je goreč, zaveden narodnjak; narodnjaki in nemškutarji
// zgod., v drugi polovici 19. stoletja pristaš narodno usmerjenega slovenskega meščanskega tabora: volilni shod narodnjakov
2. pog., ekspr. kdor izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: rad posluša narodnjake