Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
napóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
1. nekoliko počiti: na soncu je hlod napočil
2. knjiž. začeti se, nastopiti: za naš kraj je napočil nov čas; čakala je, kdaj bo napočil težko pričakovani trenutek / komaj so čakali, da napoči mir
 
knjiž. krenili smo na pot, preden je napočil dan preden se je zdanilo
    napóčen -a -o:
    napočen kozarec; zvon je bil že napočen
Pravopis
napóčiti -im dov. napóčenje (ọ́ ọ̑) Na soncu je hlod napočil; neobč. Napočil je težko pričakovani trenutek nastopil
Celotno geslo Sinonimni
napóčiti -im dov.
GLEJ SINONIM: začeti se
Celotno geslo Etimološki
napọ́čiti – glej pọ́kati1
Pleteršnik
napǫ́čiti, -pǫ̑čim, vb. pf. 1) ein wenig bersten, anbersten, Cig.; einen kleinen Sprung bekommen, anspringen, Mur., Cig.; napočen, angeborsten, angesprungen, Cig.; — 2) anbrechen: dan je napočil; = n. se, Cig.; zarja se napoči, Ravn.; zor se napoči, Preš.
Celotno geslo Hipolit
napočiti glagol

PRIMERJAJ: napočen

Črnovrški
napočiti
Število zadetkov: 7