Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
nameníti in naméniti -im dov. (ī ẹ́)
1. izraža namen osebka
a) da kdo kaj dobi: darilo sem namenil prijatelju / oče je domačijo namenil najstarejšemu sinu / prav njega so ji namenili za moža
b) navadno v zvezi z za da kdo kaj postane: doma so ga namenili za zdravnika / ekspr. prepričan je bil, da ga je usoda namenila za kaj večjega / star. oče ga je namenil vojaški karieri
2. skleniti, odločiti:
a) da se komu kaj da: založba je namenila domačim avtorjem pomemben delež; občina je namenila podjetju velike kredite / osnutek je namenil organizaciji drugačno vlogo
b) navadno v zvezi z za da se kaj uporabi za kaj: za rekreacijo so namenili sto evrov / poslopje so prvotno namenili za urad / jutrišnji dan smo namenili počitku
c) da bo kdo česa deležen: upornikom je namenil izgon, smrt / zmagovalcu so namenili desetdnevni izlet / ekspr.: ne vem, koliko let mi je namenila usoda; usoda mu je namenila težko življenje
3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: namenil mu je nekaj spodbudnih besed in odšel; nameniti komu pomilovalen pogled / vse, za kar je namenil svoje življenje, je propadlo
● 
knjiž. nameni mi vsaj pol ure, da se pogovoriva pogovarjaj se z menoj vsaj pol ure
    nameníti se in naméniti se navadno z nedoločnikom
    1. izraža namen osebka, da uresniči dejanje: namenil se je prodati hišo; trdno se je namenil vztrajati do konca; namenil se je, da ostane doma / namenil se je postati zdravnik / kakor se je namenil, tako je tudi storil; pojdiva, kamor sva se namenila
    // elipt., s prislovnim določilom izraža namen osebka, da uresniči gibanje, kot ga nakazuje določilo: namenil sem se v kino, vendar zaradi dela ne morem iti
    2. elipt., s prislovnim določilom oditi, odpraviti se: po ozki stezi so se namenili proti vrhu hriba; še preden se je namenil na vlak, so doma že vedeli; hitro so se namenili za tovariši
    naménjen -a -o
    1. deležnik od nameniti: njemu namenjeni strel je zgrešil; fant je bil namenjen mizarstvu; ravno k njemu sem namenjen; ladja, namenjena v Italijo, se je potopila; našla je možu namenjeno pismo; poročilo je namenjeno najožjemu krogu; to ni namenjeno javnosti
    2. ekspr., v povedni rabi izraža nujnost, logičnost česa glede na določene nepredvidljive okoliščine: ta poklic mi je bil menda namenjen; namenjeno mu je bilo osemdeset let (življenja); tako mu je bilo pač namenjeno; če mi je namenjeno, se bom rešil
    3. star. namemben, predviden: pripeljati tovor na namenjeno postajo / zavil sem v namenjeni kraj
Pravopis
nameníti in naméniti -im dov. naméni -te in -íte; naménil -íla, naménjen -a; (naménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu koga/kaj ~ darilo prijatelju; nameniti koga/kaj za kaj Namenili so ga za zdravnika; ~ veliko denarja za knjige
nameníti se in naméniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) ~ ~ vztrajati do konca; ~ ~ proti vrhu gore |oditi, odpraviti se|
Celotno geslo Sinonimni
nameníti in naméniti -im dov.
kaj za kaj skleniti, odločiti, da se kaj uporabi za kaj
SINONIMI:
knj.izroč. določiti, publ. odkazati, zastar. odmeniti, ekspr. odmeriti
GLEJ ŠE SINONIM: določiti
Celotno geslo Vezljivostni G
nameníti in naméniti -im dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja
1.
kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu koga/kaj
Darilo je namenil prijatelju.
2.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ciljno/namensko določiti komu/čemu kaj 'dejanje, lastnost'
Namenil mu je pomilovalen pogled.
Celotno geslo Etimološki
namenīti – glej menīti
Pleteršnik
namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.-Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.
Celotno geslo Pohlin
nameniti [namenīti namẹ́nim] dovršni glagol

nameniti

Celotno geslo Hipolit
nameniti glagol

PRIMERJAJ: namenjen

Vorenc
nameniti dov.F4, deputarenameiniti, odlozhiti, tudi prózh odſékati; destinarenaméniti, iṡvoliti, odlozhiti, ṡaſhaffati; ordinarereſtaviti, odlozhiti, nameiniti, porozhiti, narediti; reputareperſoditi, dobru premiſliti, nameiniti
Svetokriški
nameniti dov. nameniti se, skleniti: grè k' njemu, ter ga vprasha kam je namenil del. ed. m raishat ǀ kam ti ſi nemenil del. ed. m pojti, je nevarnu ǀ zhe bote njemu h' zhaſtu tu lepu, inu veliku prebivalszhe dokonzhali, kakor ſte namenili del. mn. m, inu sazheli
Celotno geslo Megiser
nameniti dovršni glagol
Besedje16
nameniti glag. dov. ♦ P: 3 (MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
nameniti
Celotno geslo Sinonimni
nameníti se in naméniti se -im se dov.
kaj navadno z nedoločnikom, namenilnikom ali z glagolskim samostalnikom izraža namen koga, da uresniči dejanje
SINONIMI:
nar. naravnati se, star. odločiti se
GLEJ ŠE SINONIM: oditi, skleniti
Celotno geslo Vezljivostni G
nameníti se in naméniti se -im se dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja
1.
kdo/kaj imeti namen narediti kaj
Namenil se je prodati hišo.
2.
izpustno kdo/kaj oditi, odpraviti se proti komu/čemu / na/v/za kaj / po čem / za kom / kod / kam
Namenili so se v hribe.
Celotno geslo Hipolit
nameniti se glagol

PRIMERJAJ: namenjen

Vorenc
nameniti se dov.non poſsum me resolverejeſt nemorem ſe vpotiti: reſtajati, ſe nameiniti
Celotno geslo Kostelski
nameniti senaˈmėːnt se -nėn se dov.
Celotno geslo Vezljivostni G
nameníti za in naméniti za -im za dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja
kdo/kaj ciljno/namensko določiti koga/kaj za kaj
Prav njega so (ji) /skrbno načrtovano/ namenili za moža.
Število zadetkov: 19