nalàšč tudi nálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: nalašč mu nagaja; nalašč siliš v nevarnost; ekspr. ne grem, nalašč ne / ekspr. povprašal je po mojstru, pa ga kot nalašč ni
2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: nalašč se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; ne zameri, nisem se nalašč zadel; v členkovni rabi soba je prav nalašč za vas pripravljena / temperaturo v jamah so ugotavljali z nalašč za to izdelanimi toplomeri / v členkovni rabi: ta ženska je kakor nalašč zanj ustvarjena; kot nalašč si mi prišel na pot
● pog. daj mi pismo, da ne boš nalašč za to hodil na pošto samo zaradi tega
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
nalàšč1 tudi nálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. vzročn. ~ nagajati komu; ~ siliti v nevarnost; poud. Ne grem, ~ ne |iz kljubovanja|
2. namer. ~ se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; Oprosti, nisem te ~ zadel; poud. ~ za to ne boš hodil v trgovino |samo zaradi tega|
1. vzročn. ~ nagajati komu; ~ siliti v nevarnost; poud. Ne grem, ~ ne |iz kljubovanja|
2. namer. ~ se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; Oprosti, nisem te ~ zadel; poud. ~ za to ne boš hodil v trgovino |samo zaradi tega|
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
nalȁšč prisl.
Pleteršnik
nalàšč, adv. eigens, mit Fleiß, mit Vorsatz, geflissentlich; to sem n. za njega naročil; n. najet človek; to je n. storil; — tudi: nȃlašč; — nam. navlašč; podstava: vlast.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
nalašč prisl., F2, datâ operâ, nalaṡh, nalizh; seriè, vel seriò, pres ſhale, riſnizhnu, nalaṡh; prim. nalič
Celotno geslo
Megiser
nalašč prislov
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 13
Dostopnost