nadlegováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: nadlegovati gosta, mimoidoče; nadlegovati z vprašanji, željami; pisno, vsiljivo nadlegovati / vsako žensko nadleguje / star. Turki so neprestano nadlegovali deželo napadali, ropali / komarji, muhe nadlegujejo živino / kot vljudnostna fraza oprostite, da vas nadlegujem
// nav. ekspr. s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: dolgovi ga nadlegujejo; razne bolezni nadlegujejo trto
● ekspr. ta misel ga že dolgo nadleguje vznemirja, muči; ekspr. pri hoji ga nadleguje sapa težko diha; ekspr. starost ga je nadlegovala povzročala neprijetnosti, težave
2. vztrajno, vsiljivo prositi: snubci nadlegujejo očeta za hčer; nadlegovati sosede za denar; nadlegoval ga je toliko časa, da mu je ustregel
// vztrajno, vsiljivo spraševati: novinarji so ga nadlegovali o dogodku; kar naprej ga nadleguje, kje je bil snoči
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
nadlegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nadlegovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mimoidoče; poud. Ta misel ga že dolgo ~uje |vznemirja|; nadlegovati koga za kaj ~ prijatelja za denar |prositi|; nadlegovati koga z/s čim ~ učitelja z vprašanji; publ. nadlegovati koga o čem Novinarji so ga vztrajno nadlegovali o dogodku spraševali
Celotno geslo
Sinonimni
nadlegováti -újem nedov.
Celotno geslo
Etimološki
nadlegováti – glej nadlẹ̑ga
Pleteršnik
nadlę̑govati, -ujem, vb. impf. lästig fallen, belästigen; n. koga s čim, jemanden mit einer Sache behelligen; tudi: n. komu: nečemo s tem nadlegovati bralcem, Navr. (Kop. sp.); — praes. pogostoma: nadlę̑govam, Valj. (Rad); govori se tudi: nadlegováti, -ȗjem.
Celotno geslo
Pohlin
nadlegovati [nadlegováti nadlegȗjem] nedovršni glagol
povzročati neprijetnosti, nadlegovati
PRIMERJAJ: nadlegati, nadleževati
Število zadetkov: 6
Dostopnost