múza -e ž (ú)
1. v grški mitologiji vsaka od devetih zaščitnic umetnosti in znanosti, modrica: prositi muze za navdih; Apolon z devetimi muzami
● iron. muze ga ravno niso obdarovale ni zelo pameten, nadarjen; nima umetniškega daru
2. ekspr. umetniški dar, umetniški navdih: njegova muza ne počiva; skromni plodovi pesnikove muze / vpeljati v domačo književnost vse oblike petrarkistične muze umetnosti, zlasti pesništva
// ženska kot vir umetniškega navdiha, zlasti pesniškega: v romanu je opisal prijateljevo nekdanjo muzo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
múza -e ž, člov. (ú; ȗ) grške ~e (modrice); pesnikova ~; pojm., poud. Njegova ~ ne počiva |umetniški dar, navdih|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Etimološki
múza -e ž
Pleteršnik
múza 1., f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.-Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče-Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
muza samostalnik ženskega spola
Besedje16
Bovški
Število zadetkov: 11
Dostopnost