Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
mísel -sli [misəu̯] ž (ȋ)
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel
2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / ekspr. skušal je odgnati misli in zaspati / ležal je brez misli
// izraža usmerjenost najvišje umske dejavnosti: misli so se mu osredotočile samo na rešitev / ekspr. misli so se mu sukale samo okrog nje / ekspr. vdajal se je svojim mislim
3. nav. mn., navadno s prilastkom mnenje, mišljenje: to so le moje misli, morda ni tako / po naših mislih so dogodki potekali takole / povej tudi ti svoje misli o predstavi / o tem problemu nisva istih misli; nikomur nočem vsiljevati svojih misli
4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom najvišja umska dejavnost kot nosilec
a) določenega razpoloženja, počutja: ni se mogel otresti mračnih, žalostnih misli; predal se je prijetni misli / ekspr. obhajale so ga črne misli / ekspr. skušal si je izbiti take misli iz glave / ta človek je čisto romantičnih misli je romantičen
b) določene, navadno čustvene reakcije: hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo; to so zelo sebične misli
5. navadno s prilastkom prisotnost česa v zavesti kot posledica najvišje umske dejavnosti: misel, da bi odšel, mu je vedno bolj dozorevala; hrabri me misel, da je zdrav; zadrževala jih je misel, da ne ravnajo prav / ekspr. ta misel mu ne da miru, mu ne gre iz glave / vsiljuje se mu misel o nacionalni zatiranosti
// navadno v zvezi z na trajnejša, intenzivnejša prisotnost česa v zavesti: misel na ljubezen, boljšo prihodnost mu daje pogum; misel nanjo ga je dvigala; misel na smrt ji hromi voljo
6. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa: dobra, originalna misel; misel o izdaji zbranih del slovenskih klasikov je bila vsestransko podprta; tedaj se mu je porodila misel o ustanovitvi stranke; dal je misel za reorganizacijo podjetja / ekspr. preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem / hvaležen sem ti za vsako dobro misel
7. navadno s prilastkom izraženi rezultat najvišje umske dejavnosti: delo vsebuje veliko globokih misli; podobne misli sem že nekje slišal / izrekel je zanimivo misel
8. ed., navadno s prilastkom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel
a) umetniškega ali znanstvenega dela: seznanil se je z mislijo njegove razprave; osnovna misel drame / vodilna misel Prešernovih poezij
b) knjiž. različnih znanstvenih, umetniških smeri: razvoj filozofske misli; seznaniti se z mislijo kubizma / Platonova filozofska misel
c) knjiž. različnih področij človekove družbene dejavnosti: seznaniti se z antifašistično mislijo; politična misel stranke / univerza kot žarišče napredne misli / spoznati misel razrednega boja
// knjiž., z oslabljenim pomenom najvišja umska dejavnost, značilna za določeno strokovno področje: nastanek pedagoške misli na Slovenskem / razvoj znanstvene misli
9. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: demokratične, komunistične misli so preplavile Evropo; ni bilo mogoče zavreti revolucionarne misli / spremljal je vse nove politične misli
10. v prislovni rabi, v zvezi v mislih izraža omejevanje glagolskega dejanja na miselno področje: ves čas je v mislih ponavljal izpitno vprašanje / v mislih sem z vami / samo v mislih je bil pogumen
● ekspr. njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist on misli samo na osebno korist; ekspr. moja prva misel je bila namenjena njej najprej sem pomislil nanjo; ni mogel zbrati svojih misli ni se mogel zbrati, koncentrirati; brati misli komu ugotavljati, kaj misli, kaj si želi; publ. izmenjavati misli sporočati, pripovedovati svoje mnenje, mišljenje drug drugemu; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; ekspr. še na misel mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; njega imam pogosto v mislih pogosto se ga spominjam; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; zlasti imam v mislih njegovo slabo vedenje poudariti želim zlasti njegovo slabo vedenje; ekspr. prišel je na čudovito misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; ekspr. bili so vsi ene misli z njim vsi so mislili kot on; ekspr. nimam nobenih skritih misli ničesar ne prikrivam, skrivam
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; glasb. glasbena misel smiselno urejena, formalno nedoločena skupina tonov; rel. grešiti v mislih; soc. družbena misel človekovo mnenje, mišljenje o njegovem odnosu do sočloveka, družbe
Pravopis
mísel -sli [-u̯] ž, pojm. (ȋ) ~ opredeljuje človeka; izvirna, pametna ~; osrednja ~ drame; Platonova filozofska ~; poud. To mu ni prišlo na ~ |tega se ni spomnil|; števn. zatopiti se v ~i; poud. vdajati se žalostnim ~im |žalosti|; v ~ih biti s sošolko; povedati svoje ~i o predlogu |mnenje|
Celotno geslo Sinonimni
mísel -sli ž
1.
rezultat najvišje umske dejavnostipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. dognanje, pog. ideja, ekspr. modrija, ekspr. modrost, ekspr. spoznanje
2.
prisotnost česa v zavesti kot posledica najvišje umske dejavnostipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. pomisel
GLEJ ŠE SINONIM: ideja, mišljenje, mnenje, pojmovanje, zamisel
GLEJ ŠE: misliti, misliti, pomisliti, spomniti se, misliti, misliti, premišljevati, premišljevati, premišljevati, premišljevati, premišljevati, spominjati se
Celotno geslo Frazemi
mísel Frazemi s sestavino mísel:
čŕne mísli, híter kot mísel, hítro kot mísel, mráčne mísli, vdájati se čŕnim míslim
Celotno geslo Etimološki
mȋsel -sli ž
Pleteršnik
mȋsəł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.-C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.-M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.-Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica-Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.-C.; = m. Marije device, C.
Celotno geslo Pohlin
misel [mȋsǝu̯] samostalnik ženskega spola

misel

Celotno geslo Hipolit
misel samostalnik ženskega spola
Vorenc
misel1 ž, F25, animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; cogitatio, miſſel; commeare, keikam raiẛhati s'miſſeljo ẛupèt naẛai priti; concorditas, ẛloṡhnoſt, ene miſli; mentio, -onis, ſpomyn, ſpominovanîe, v'miſſel vṡètje, ſpominik; pensatio, miſſil, premiſhlovanîe. 2.Par:21; sensum, -si, um, ṡaſtopnoſt, vola, miſſil; unanimes, ſpravni, vſi kmalu, s'enako volo, ali miſſeljo
Vorenc
misel2 ž, F5, calamintha, -ae, enu ẛeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte; cunilago, -nis, cunyzamis, ena divja ſorta dobre miſli, ṡeliṡzhe; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; origanum, -ni, dobra miſſel, trava, ali ṡeliṡzhe; polyanemon, enu ṡeliszhe, ṡlu enaku ti divji dobri miſli
Svetokriški
misel -sli ž misel: ena ſama ſveta miſſu im. ed., inu shejlje ſadobj en velik lon per Bugu ǀ kaj s'ena miſsu im. ed., ali konz je tvoj ǀ leta nej moja miſu im. ed., ampak S. Petra Griſologa ǀ nje miſſou im. ed. pak je bila ludem dopaſti ǀ huda nezhista miſal im. ed. na vaſhe ſerce ſede ǀ Sakaj prezei ta miſil im. ed. tebi noter pade ǀ Lete misly rod. ed. je bil tudi en Turski Basha ǀ Macedonski krajl je bil te misli rod. ed., de slatu je letu nar nuznishi ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein te hude miſlij rod. ed. ǀ poshlushajte N: N: s. s. Vuzhenike kateri ſo lete miſsli rod. ed. bilij ǀ vari Bug de bi jeſt eno takushno miſſu tož. ed. imel ǀ vaſho miſsu tož. ed. v'Nebu polsdignite ǀ s'jesikom vam voshzhi en dober dan, s'mislio or. ed. eno vezhno nuzh ǀ K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio or. ed. ǀ ga ranish s'tuojo hudo miſlio or. ed. ǀ kulikajnkrat s'miſlio or. ed., s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo or. ed., ali s'serzam ǀ vſakdan s'miſsljo or. ed., s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ kar njegove shivozhne dny je ſturil ſmislio +or. ed., s' beſſedo, inu s' dianam ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli im. mn. meni noter padle ǀ ga sazhnejo hude miſly im. mn., inu shelje martrat ǀ danas ſo meni lete firbizhne misly im. mn. noter padile ǀ uſe mislij im. mn., vſe shelje, vſe diaine na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ nezhiſte miſlij im. mn. jo obijdeio ǀ imash polnu ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly rod. mn. ǀ she v' Zerkvi nej ſte bres hudih misly rod. mn. ǀ okuli ſe oserate, inu ſtu nespodobnih miſil rod. mn. imate ǀ KuliKajn sKarbi, inu misil rod. mn. ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ nej ſim dobrem mislam daj. mn. mejſta v' mojm ſerzi dal ǀ kateri bugaio Boshym miſlim daj. mn. ǀ skuſi dobre misli tož. mn. na ſerze nam kluka ǀ G. Bug shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly tož. mn. nashiga ſerza ǀ je posnal ſkriune misly tož. mn. ſvojh bratou ǀ bo sprashoval vſe mislij tož. mn., beſſede, inu djaine zhloveske ǀ ter da tej dushi dobre, inu ſvète miſlij tož. mn. ǀ Vſe ſvoie miſſlj tož. mn., inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne, inu neprasherne tize ſaſtopi te hude miſlei tož. mn. ǀ v'nezhiſtih mislih mest. mn. ǀ v'nezhistih miſlih mest. mn. ǀ v'nezhiſtyh miſlah mest. mn. ǀ tebe vednu v' myſlyh mest. mn. ima ǀ So vaſs v'miſlih mest. mn. imeli ǀ ſnuzhi vaſs ſo umiſlih +mest. mn. imeli ǀ nuzh inu dan s' nesramnimi misly or. mn., inu djainam Boshio sapuvid prelomish ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly or. mn. polna
Celotno geslo Megiser
misel -sli samostalnik ženskega spola
Besedje16
misel sam. ž ♦ P: 43 (TC 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
misel
Celotno geslo Kostelski
misel ► ˈmiːsȯu̯ -sl’ė ž
Celotno geslo Pohlin
dobra misel [dóbra mȋsǝu̯] samostalniška zveza ženskega spola

rastlina origano, dobra misel, LATINSKO: Origanum vulgare

Čebelarstvo
dôbra mísel -e -sli ž
Čebelarstvo
navádna dôbra mísel -e -e -sli ž
Število zadetkov: 18