léči1 léžem dov., lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč (ẹ́ ẹ̑)
1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: legel je in zaspal; razgrnil je plašč po tleh in legel; leči na posteljo, v travo; leči v senco; utrujen leči; leči na hrbet, vznak / pes je ubogljivo legel / kot ukaz psu lezi
// namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: pozno je že, legel bom; zjutraj je bila bolj trudna kot zvečer, ko je legla / legel je po polnoči šel spat; nar. dajati otroke leč spat / star. leči spat iti spat
// namestiti se, spraviti se v (pretežno) tak položaj zaradi bolezni: legel je pred tremi tedni / ekspr. legel je in umrl zbolel, obolel
2. knjiž. imeti spolni odnos: ni legel k njej iz ljubezni; leči s fantom
3. s prislovnim določilom namestiti se, razprostreti se na površini: prah je legel na pohištvo / dolge trepalnice so ji legle čez oči / gosti delci v tekočini ležejo na dno se usedejo
4. knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: oblaki so legli čez nebo; sence so legle na ulico / megla je legla na polje
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je legel mrak; ko je legla noč, so se utaborili ko se je znočilo / mir je legel na pokrajino; pren. bridek molk je legel med njiju; na dušo ji je legla žalost
5. knjiž., s prislovnim določilom postati opazen, viden: grenkoba, trpkost mu je legla na obraz; nasmeh mu je legel na ustnice / prijazen izraz je legel na njegovo lice
6. preh., v zvezi z na povzročiti slabo duševno ali telesno počutje: leta so legla nanj s svojo težo; vsi ti dogodki so moreče legli nanje; brezoseb. težko je leglo nanj
● star. v nekaj dneh bo legla rodila; knjiž. sen jim je legel na oči zaspali so; knjiž. sonce je že leglo na strehe je začelo sijati na strehe; vznes. zdaj je legel k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo še zadnji prijatelj umrl
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
léči2 léžem nedov., lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč (ẹ́ ẹ̑)
v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja: samica leže jajčeca; leči jajčeca v travo / nekatere živali ležejo jajčeca, druge rodijo žive mladiče / kokoši ležejo jajca nesejo
● nar. koklja leže enaindvajset dni vali
v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja: samica leže jajčeca; leči jajčeca v travo / nekatere živali ležejo jajčeca, druge rodijo žive mladiče / kokoši ležejo jajca nesejo
● nar. koklja leže enaindvajset dni vali
- léči se
začenjati živeti ob prihajanju iz jajčeca, jajca: piščanci se že ležejo / v močvirju se ležejo komarji
Pravopis
léči1 léžem dov. lézi -te; légel lêgla, léč/lèč; (léč/lèč) (ẹ́ ẹ̑) ~ in zaspati; pokr. dajati otroke leč spat; vznes. ~ k večnemu počitku, pod rušo, v grob |umreti|; neobč. Trpkost mu je legla na obraz |postala opazna|; poud. leči na koga Leta so legla nanj s svojo težo |Postaral se je|; brezos. Težko je leglo nanj |Postal je prizadet|; omilj. leči z/s kom ~ z dekletom |spolno občevati|
Pravopis
léči2 léžem nedov. lézi -te; légel lêgla, léč/lèč; léženje; (léč/lèč) (ẹ́ ẹ̑) kaj Samica ~e jajčeca
léči se léžem se (ẹ́ ẹ̑) Ličinke se ~ejo
léči se léžem se (ẹ́ ẹ̑) Ličinke se ~ejo
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.-Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.-Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.-Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
leči glagol
Vorenc
leči1 dov. in nedov., F11, accubare, k'misi ſeſti, k'enimu lèzhi; accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; castramentare, lezhi s'voisko, oblezhi; cubitum ire, lezh poiti; decubare, leṡhati, doli lèzhi; decumbere, doli lezhi, bolán leṡhati; discubare, doli lèzhi; procumbere, ſe perpogniti, doli lezhi, ali ſe doli nagniti; recumbere, liezhi, ali per miṡi ſedeti, ſloniti; resupinare, vṡnák lèzhi, ali leṡhati, ṡupèt vṡnák lèzhi
Vorenc
leči2 nedov., F3, curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita; nidulari, ſe gnéṡditi, ali v'gnéṡdi mlade lezhi; qualus, -li, ena korba, ali zaina, v'kateri kokuſhi leṡhejo
Svetokriški
leči ležem dov. leči: eno nuzh sdrau, inu veſſel k' ny gre lezh namen. ǀ jesh kadar v' gnesdu leshje 3. ed. ſe sazhne ſtegat, golobizo bode ǀ vſtane, inu leshje 3. ed. Boga nesahvali, inu nezhestj ǀ vſtane leshe 3. ed., nihdar nevidim de bi molila ǀ De bi ne bily po navadi ſe v'taisto ſtalizo satekli, noter legli: del. ed. m ſpali, inu ſmerzhali
Besedje16
leči1 [uleči se] glag. dov. ♦ P: 25 (TA 1550, TC 1555, *P 1563, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje16
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Kostelski
Čebelarstvo
Število zadetkov: 20
Dostopnost