Zadetki iskanja
Pravopis
krívo nač. prisl. (í) ~ se držati; poud.: ~ govoriti |nepošteno, napačno|; ~ soditi človeka |krivično, napačno|
Celotno geslo
Sinonimni
Prekmurski
krívo prisl. krivo: kaibi mi krivo ne priſzégali TF 1715, 13; Prouti tvojemi blisnyemi krivo neſzvedocſi TF 1715, 16; krivo ne ſzvedocsi ABC 1725, A4a; krivo ne ſzvedocsi SM 1747, 45; Csi kaj kriv znaſſov ricsjouv potrdjávamo KŠ 1754, 17; Csi krivo vcsimo KŠ 1754, 19; krivo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; Rejcs na krivo obrácsamo KMK 1780, 39; Naj na bli'snyega krivo ne ſzvedocsimo KM 1783, 10
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
krivo sam., imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: krivo prisl., falsò, falsè, krivu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: krivo prisl., falsò, falsè, krivu
Vorenc
krivo1 prisl., F2, tortè, krumpaſtu, ṡavitu, krevlaſtu, krivú, ṡlokhnu, ṡloknu; vatius, -a, -um, kateri gléṡhne krivú vunkai darṡhy
Vorenc
krivo2 prisl., F10, criminari, krivu ẛatoṡhiti, gerdú gréſhiti; falsijurus, kateri krivú perẛeṡhe; imputator, kateri eniga krivú ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe; injustè, krivu, po krivizi; injustè agere, krivú rovnati; pejerare, ſe krivú perſegati, folṡh perſezhi; perjurare, krivú perſezhi, fólṡh perſezhi; perjurus, -a, -um, krivú perſegavez, kateri krivú perſeṡhe; refellere, ṡkaṡati, de tá drugi krivu govory
Svetokriški
krivo prisl. krivično: Ceſariza Irænes je bila Krivu sturila (I/2, 110) ǀ sa volo shenkinge temu pravizhnimu krivu, temu krivizhnimu pak prau ſo dalli (V, 16)
Celotno geslo
Megiser
krivo prislov
Besedje16
krivo1 prisl. ♦ P: 33 (TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
SSKJ²
krív -a -o prid. (ȋ í)
1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce
// ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico
// ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec
2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv
// ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv
3. pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča
// ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti
// star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki
● ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce
// ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico
// ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec
2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv
// ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv
3. pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča
// ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti
// star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki
● ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
- krívo prisl.:
krivo se držati; krivo govoriti, misliti; krivo me je razumel; krivo soditi človeka; krivo raščene noge
- krívi -a -o sam.:
po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv
Pravopis
SSKJ²
Celotno geslo
Pohlin
Število zadetkov: 16
Dostopnost