krík -a m (ȋ)
1. močen, rezek glas: zaslišali so se kriki; z bolestnim krikom se je zgrudil; presunljiv, pretresljiv krik od bolečine, groze / ekspr.: iztrgal, izvil se mu je strašen krik; divji kriki so ji udarjali v uho / kriki na pomoč klici
// ekspr. kričanje: v hiši je bil velik krik / ženske so planile v krik
2. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja, intenzivnost čustvene prizadetosti: krik hrepenenja, obupa; krik trpljenja / krik smrti
// v zvezi s po velika potreba, želja: krik po ljubezni; krik po življenju
3. ekspr., s prilastkom kar je najnovejše na kakem področju: ti okraski so modni krik; zadnji krik tehnike
● ekspr. dvigniti, zagnati (vik in) krik zelo se razburiti za kaj; pesn. bojni krik boj, vojna
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
krík -a m (ȋ) divji, pretresljiv ~; ~i na pomoč klici; pojm. V hiši je bil velik ~ kričanje; privzdig. ~ po ljubezni |potreba, želja|; poud.: zadnji ~ tehnike |najnovejše dognanje|; vik in ~ |veliko razburjenje|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
krík Frazemi s sestavino krík:
dvígniti vík in krík, krík vpijóčega v puščávi, vpijočega v puščavi, vík in krík, zádnji krík čésa, zádnji krík móde, zádnji krík téhnike, zagnáti vík in krík
dvígniti vík in krík, krík vpijóčega v puščávi, vpijočega v puščavi, vík in krík, zádnji krík čésa, zádnji krík móde, zádnji krík téhnike, zagnáti vík in krík
Celotno geslo
Etimološki
krȋk -a m
Pleteršnik
krȋk, m. 1) = krič, der Schrei das Geschrei, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr.; das Jauchzen, Mur.; — 2) die Hebemaschine, das Hebezeug, Jan., C.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
krik m krik: v'tem sazhne enu taku ſtrashnu ropotajne v'taisti kambri, inu en tak shraj, inu krik im. ed. ǀ so shlishali jok, shraj, krik tož. ed., inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ sashlishita en velik krik tož. ed., inu shrai tiga folka
Črnovrški
Število zadetkov: 9
Dostopnost