kompozícija -e ž (í)
1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe
// nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev
2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija
// veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji
3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah
4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
kompozícija -e ž, pojm. (í) ~ drame, skladbe zgradba, sestava; glasb. študirati ~o; jezikosl. zlaganje; števn. klavirska ~ klavirska skladba; oljna ~ oljnata slika; ~ železniških vagonov sestav
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
kompozícija – glej komponȋrati
Urbanizem
Gledališče
Gledališče
Gledališče
Gledališče
Število zadetkov: 9
Dostopnost