Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
izvršíti -ím dov., izvŕšil (ī í)
1. publ. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti: izvršiti svojo dolžnost; izvršiti naročilo; izvršiti povelje, ukaz; izvršiti očetovo voljo / izvršiti oporoko / izvršiti načrt uresničiti, izvesti, izpeljati
♦ pravn. izvršiti smrtno kazen; sodba se je izvršila takoj
// narediti, opraviti: prepričan je bil, da je izvršil pomembno delo; izvršiti podzemeljsko eksplozijo; izvršiti vrsto družbenih sprememb / izvršiti kaznivo dejanje storiti
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvršiti likvidacijo; izvršiti napad na nasprotnikovo postojanko napasti jo; izvršiti preiskavo, sterilizacijo
2. zastar. dokončati, končati: lotil se je dela in ga tudi izvršil / izvršiti šolo
    izvršíti se publ.
    zgoditi se, pripetiti se: uboj se je izvršil v njegovi hiši; vse to se je izvršilo v nekaj trenutkih / v duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe so nastale
    izvršívši zastar.:
    izvršivši svojo dolžnost, je odšel
    izvršèn -êna -o:
    izvršena kazen; izvršena naloga; delo je bilo izvršeno v roku
    ●     postaviti koga pred izvršeno dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
Pravopis
izvršíti -ím dov. izvŕšil -íla, nam. izvršít/izvršìt; drugo gl. vršiti1 (í/ȋ í) kaj pravn. ~ smrtno kazen; ~ pomembno delo → narediti, opraviti; ~ napad → napasti; ~ povelje, ukaz → izpolniti
izvršíti se -ím se (í/ȋ í) → zgoditi se, pripetiti se: V duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe
Celotno geslo Sinonimni
izvršíti -ím dov.
GLEJ SINONIM: izpolniti, izvesti2, končati, opraviti
GLEJ ŠE: storiti
Celotno geslo Vezljivostni G
izvršíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
/Z vso prizadevnostjo/ so izvršili davčno reformo.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
Tekmovalec je /z vsem elanom/ izvršil zelo uspešen skok.
3.
iz prava kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
Smrtno obsodbo so izvršili /na silo/.
Celotno geslo Etimološki
izvršīti – glej vršīti
Pleteršnik
izvršíti, -ím, vb. pf. vollziehen, vollstrecken, exequieren, Cig., Jan., nk.; i. sodbo, Cig.; — vollbringen, Meg.; i. svojo dolžnost, seiner Pflicht nachkommen, Jan.; erfüllen: i. željo, Cig.; i. se, sich erfüllen, Cig.; pregovor se je izvršil, Navr. (Let.); nav. zv-; prim. zvršiti.
Celotno geslo Pohlin
izvršiti [izvršīti izvršímnepopoln podatek] (zvršiti) dovršni glagol

izvršiti, dovršiti

Celotno geslo Kostelski
izvršiti ► izˈvr̥šėt -ėn dov.
Celotno geslo Sinonimni
izvršíti se -ím se dov.
GLEJ SINONIM: zgoditi se
Celotno geslo Vezljivostni G
izvršíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Vse se je izvršilo /v nekaj trenutkih/.
Število zadetkov: 10