izpeljeváti -újem tudi speljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo: izpeljevati načrt / nalogo je dobro izpeljeval
2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: sinica je izpeljevala mladiče; lastovke se že izpeljujejo
3. prihajati do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa: izpeljevati pravila, sklepe iz teorije, iz primerjalnega gradiva / izpeljevati matematične formule
4. knjiž. razlagati razvojno pot česa: znanstveniki so izpeljevali nastanek živali; ime tega kraja se izpeljuje iz osebnega imena
5. jezikosl. tvoriti (nove) besede iz podstave s priponami: izpeljevati primernik iz osnovnika
6. star. z vztrajnim spraševanjem poizvedovati: izpeljevala ga je o sosedovem fantu; iz otrok je skušala izpeljevati, kaj vse imajo doma; prim. speljevati
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
izpeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpeljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj Lastovka je izpeljevala mladiče; ~ načrt, nalogo; izpeljevati kaj iz česa ~ pravila, sklepe iz teorije; jezikosl. |tvoriti besedo s priponskim obrazilom|
izpeljeváti se -újem se (á ȗ) Lastovke se že ~ujejo
izpeljeváti se -újem se (á ȗ) Lastovke se že ~ujejo
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
izpeljeváti – glej peljáti
Pleteršnik
izpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpeljati; 1) herausführen; starka mladiče izpeljuje, lockt die Vöglein zum Ausfliegen, Z.; — zu entlocken suchen, iz koga kaj i., Z.; — ableiten, folgern, Cig., Jan.; besede i., nk.; — 2) ausführen, vollführen, vollbringen.
Število zadetkov: 5
Dostopnost