histórija -e ž (ọ́)
1. zgodovina: zanimati se za historijo
2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadeve
♦ lit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
historija samostalnik ženskega spola
Vorenc
Svetokriški
historija -e ž resnična zgodba: ena lepa hiſtoria im. ed., katera raunu ſamkaj dobru ſe rajma ǀ s' te historie rod. ed. Nem.N. bodò dol vſeli ǀ ſamerkajte leto hiſtorio tož. ed., katero pishe Diodorus ǀ shelij samerkai to historjo tož. ed. ǀ v' tey hiſtory mest. ed. samerka S. Zeno ǀ Vſe letu bom poterdil s' eno lepo hiſtorio or. ed. ǀ Iest navem ali ſo fable, ali pak hiſtorie im. mn. ǀ kaj te ſtare Rimske hiſtorje im. mn. pravio ǀ veliku histori rod. mn., inu Exempelnu naprej perneſsem ǀ vſaj ſnash brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie tož. mn. ǀ V' ſtarih hiſtoriah mest. mn. ſem bral ǀ nemorem ſamauzhat, kar ſim v'Rimiſkih hiſteriah mest. mn. bral ← lat. historia ← gr. ἱστορία ‛znanje, predstava, zgodovina, preiskava’
Besedje16
historija sam. ž ♦ P: 15 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Gledališče
Število zadetkov: 9
Dostopnost