Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
govórnik -a m (ọ̑)
1. kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari: ljudstvo je napeto poslušalo govornika; slavnostni govornik; na odru se je zvrstilo več govornikov
// kdor zna spretno govoriti, pripovedovati: govornik ni, piše pa dobro; ekspr. ta pa je govornik, vse je ugnal
2. kdor govori, pripoveduje: vsi so se ozrli na govornika pri sosednji mizi
Pravopis
govórnik -a m, člov. (ọ̑) slavnostni ~
govórnica -e ž, člov. (ọ̑)
govórničin -a -o (ọ̑)
Celotno geslo Sinonimni
govórnik1 -a m
kdor govorno neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvaripojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. besednik, knj.izroč. besedovalec, slabš. besedun, slabš. devetkač, slabš. govorač, slabš. govorancar, knj.izroč. govorec, slabš. govorun, ekspr. gromovnik, zastar. jezičnik, knj.izroč. orator, knj.izroč. retor, knj.izroč. retorik, slabš. slamorezec
GLEJ ŠE SINONIM: govorec
Celotno geslo Sinonimni
govórnik2 povdk.
izraža, da je kdo v govorjenju spreten, učinkovit
SINONIMI:
knj.izroč. besednik, knj.izroč. besedovalec, star. govorčin
GLEJ ŠE: govoriti
Celotno geslo Etimološki
govọ̑rnik – glej gọ̑vor
Pleteršnik
govǫ́rnik, m. der Redner; — der Wortführer, Cig., Jan.; (govorník, Levst. [Nauk]).
Celotno geslo Hipolit
govornik samostalnik moškega spola
Zadrečki
govornik m
Jezikovna
Vladni »govorec« ali pač »govornik«?

Naj vam »posredujem« vprašanje: prosim, je ustrezno poimenovanje vladni govorec ali pa bi bilo mogoče ustreznejše vladni govornik: ne glede na morebitni uradni naziv bi ga bilo najbrž dobro spremeniti?

Število zadetkov: 9