gospodáriti -im nedov. (á ȃ)
1. uporabljati, upravljati materialne dobrine: pri tem podjetju znajo gospodariti; oče je dobro, pošteno gospodaril; s svojim imetjem slabo gospodari; varčno gospodariti; gospodariti po proračunu / zavod gospodari z vsemi osnovnimi sredstvi razpolaga
// biti lastnik materialnih dobrin: posestvo propada, odkar gospodari sin
2. imeti, izvajati oblast: tod so gospodarili tujci; v hiši gospodarijo ženske; ni dovolil, da bi mu kdo gospodaril; gospodariti nad kom / ekspr. gospodariti nad življenjem in smrtjo; pren., ekspr. vihar gospodari nad sadnim drevjem; po taborišču je gospodarila smrt
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
gospodáriti -im nedov. -èč -éča; gospodárjenje (á ȃ) komu/čemu ~ družini; gospodariti nad kom/čim poud. ~ ~ življenjem in smrtjo |imeti oblast|; gospodariti z/s čim znati ~ z denarjem
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
gospodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
Celotno geslo
Etimološki
gospodáriti – glej gospọ̑d
Pleteršnik
gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.-Jan. (Slovn.).
Prekmurski
Celotno geslo
Pohlin
gospodariti [gospodáriti gospodȃrim] nedovršni glagol
posvečati se domačim opravilom: gospodariti, gospodinjiti
PRIMERJAJ: gospodinjiti
Celotno geslo
Hipolit
gospodariti glagol
Vorenc
gospodariti nedov., F2, administrare, ſtreizhi, s'ſluṡhbó opravlati, obhajati, goſpodariti, obſluṡhovati; magistrare, moiſtriti, regierati, goſpodariti
Svetokriški
gospodariti -im nedov. 1. gospodariti: hozheo ſami goſpodarit nedol., inu goſpodinit ǀ de bi Mosh en meſiz gospodaril del. ed. m, ona pak tudi en meſiz ǀ leta en meſſiz je hlazhe noſſila, inu Gospodarila del. ed. ž 2. gospodovati: Gospud Bug pak po celem ſvejti Gospodari 3. ed., inu krejluie ǀ Enu krajleustvu u'katerim gospodari 3. ed. ta greh, inu kir ta zhednost je pregajnena
Besedje16
Črnovrški
Zadrečki
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Vezljivostni G
gospodáriti nad -im nad nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti, izvajati oblast nad kom/čim
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
Zadrečki
Število zadetkov: 18
Dostopnost