Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
glasíti -ím nedov.
GLEJ SINONIM: biti1, širiti
Pleteršnik
glasíti, -ím, vb. impf. 1) hören lassen: iznašel je, izrečene besede tako daleč glasiti, kakor daleč hoče, Vod. (Izb. sp.); ne bom molčal, temuč bom glasil, Jsvkr.; — melden: iz Rima glasijo, von Rom wird gemeldet, V.-Cig.; kakor se glasi, dem Vernehmen nach, Cig.; — verkündigen: evangelij Kristusov g., ogr.-C.; ime Kristusovo g., Jsvkr.; — 2) lauten, Cig. (T.); — 3) g. se, Laute von sich geben, sich melden: kos se že glasi; gonjači se glase, die Treiber werden laut, Cig.; po časopisih se g., sich in den Zeitungen vernehmen lassen, Levst. (Zb. sp.); — klingen, tönen; zvon se glasi; kar pravite, se lepo glasi, V.-Cig.; — lauten; pismo se tako glasi.
Prekmurski
glásiti -im nedov. razglašati, oznanjati: Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; Evangelium toga méra goniti (gláſziti) SM 1747, 27; Dá nám ſzvojo rejcs gláſziti KŠ 1754, 125; Tak ſze pa paſcsim glásziti Evangyeliom KŠ 1771, 483; dühovno czimpranye glásziti má KAJ 1848, IV; tvoio zmosnoſzt povſzud gláſzim SM 1747, 57; Evangyeliom gláſzim KŠ 1771, 507; Gda ſze mi gláſzis BKM 1789, 452; Ako ſze Bosja reics gláſzi KŠ 1771, 507; grejhov odpüscsanye glaſzi KŠ 1754, 197; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; králeszka recs tüdi pobogsanye glászi AI 1875, kaz. br. 1; tvojo miloſcso gláſzimo KŠ 1771, 837; Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A6b; Bo'zo rejcs pravicsno gláſzijo KŠ 1754, 217; brezi vſzega ſztrahá glászijo BKM 1789, 2; je je poſzlao ſzvoj ſz. Evangyeliom gláſzit KŠ 1771, A4b; Gláſzmo tak rojſztvo nyegovo BKM 1789, 22; ſtojécſi gláſzte lüſztvi KM 1796, 119; Vſzákomi gláſzte zgláſzom BKM 1789, 110; naj ſze tvoje ſz. ime glászi KM 1783, 19; Gláſzila bom miloscso BKM 1789, 16; Etak bode moj jezik gláſzo KŠ 1754, 233; da bi Evangyeliom gláſzili KŠ 1771, 736; kaj ſzam Evangyeliom Bo'zi glázo KŠ 1771, 547; je Evangyeliom gláſzo KŠ 1771, 3 (B2a)
glásiti se -im se izgovarjati se: s sze tak glászi, kak sz AIN 1876, 6
glášeni -a -o razglašen, oznanjan: Jeli bode glasena miloszcsa tvoja TA 1848, 72; tu szo tudi gucsi gláseni AIP 1876, br. 5, 2
Celotno geslo Pohlin
glasiti [glasīti glasím] nedovršni glagol

sporočati veliko ljudem; razglaševati

Celotno geslo Hipolit
glasiti glagol
Svetokriški
glasiti nedov. oznanjati: imamo urshoh zhaſtiti, inu glaſſiti nedol. pres vſiga konza po cellem ſvejtu ǀ Ne bom molzhal, temuzh bom glaſſil del. ed. m ǀ vſo ſvojo strashno paklensko vojsko zhes vſe taiste poshle, kateri ſo tu S: Ime Chriſtuſhavu glaſsili del. mn. m, inu pridiguali ǀ ſo njega zhast glaſsili del. mn. m, de je on vezhkrat te Rimske ſaurashnike premagal
Besedje16
glasiti glag. nedov. ♦ P: 4 (*P 1563, TO 1564, JPo 1578, TPo 1595)
SSKJ²
glasíti se1 -ím se nedov. (ī í) knjiž.
1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: Pitagorov izrek se glasi: a2 + b2 = c2; moja trditev se glasi; sodba se je glasila: pet let ječe; pismo se je glasilo takole / odgovor se je glasil kratko in ostro / z oslabljenim pomenom: kako se glasi vaš naslov; rezervacija se glasi na vaše ime je
2. s prislovnim določilom biti slišen: od hiše sem se je glasil pridušen, že hripav jok; zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave; iz sobe se glasi veselo žvenketanje kozarcev / vsepovsod se je glasila pesem
    glasíti star.
    razširjati, razglašati: glasiti nove ideje; glasil in poveličeval je njegovo slavo / zastar. glasiti ure biti, udarjati
    glasèč se -éča -e:
    zavarovalna polica, glaseča se na očetovo ime
SSKJ²
glasíti se2 in glásiti se -im se nedov. (ī á)
zastar. oglašati se: otrok je zbujen, se že glasi; prepelica se glasi
Pravopis
glasíti se1 -ím se nedov. glási se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) Pitagorov izrek se ~i: a2 + b2 = c2; neobč. Rezervacija se ~i na vaše ime je; izkaznica, ~eča se na očetovo ime
glasíti -ím (í/ȋ í) star. razširjati, razglašati: kaj ~ nove ideje
Pravopis
glasíti se2 in glásiti se -im se nedov. glási se -te se in -íte se, -èč se -éča se; glásil se -íla se, glásit se; (glásit se) (í/ȋ/á á) zastar. oglašati se
Celotno geslo Sinonimni
glasíti se1 -ím se nedov.
izraža, da ima kaj vsebino, kot je določena v nadaljevanju sporočila
SINONIMI:
biti tak, praviti, zastar. sluti, star. veleti, star. velevati
GLEJ ŠE SINONIM: slišati se, zveneti2
Celotno geslo Sinonimni
glasíti se2 -ím se nedov.
GLEJ SINONIM: oglašati se
Celotno geslo Vezljivostni G
glasíti se -ím se nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
1.
v oslabljenem pomenu kaj imeti vsebino, biti tak
Njegova trditev se glasi /takole/.
2.
kaj biti slišno od/iz koga/česa / po/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od kod / kod / kje
Iz hiše se je glasil pridušen jok.
Celotno geslo Etimološki
glasīti se – glej glȃs
Celotno geslo Pohlin
glasiti se [glasīti se glasí se] nedovršni glagol

glasiti se, razlegati se

Celotno geslo Hipolit
glasiti se glagol
Besedje16
glasiti se glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Celotno geslo Kostelski
glasiti se ► gˈlaːsėt se -ėn se dov.
Besedje16
rez glasiti gl. razglasiti ♦ P: 1 (*P 1563)
Število zadetkov: 21