Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

ge=svetovljanski (1)



  1.      svetovljánski  -a -o prid. () ki je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: svetovljanski človek; bila je svetovljanska dama // ki vsebuje, izraža tako razgledanost in uglajenost: ima svetovljanski nastop; svetovljanska uglajenost; svetovljansko vedenje / svetovljanska poezija / svetovljansko letovišče, mesto / priredili so mu svetovljanski sprejem razkošen svetovljánsko prisl.: svetovljansko živeti




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA