eléktrika -e ž (ẹ̑)
1. energija, tok, ki ju povzročajo elektroni v gibanju: elektrika poganja stroje; elektrika ga je stresla, ubila; ogrevati z elektriko / oblak, poln elektrike / pog.: poravnati račun za elektriko porabljeno električno energijo; odklopili so mu elektriko prekinili dovod električnega toka / publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno razsvetljavo; pren., ekspr. ozračje je bilo med razpravo nabito z elektriko
2. napeljava, ki omogoča dobavo električne energije: kraj nima niti vodovoda niti elektrike; elektriko so napeljali do zadnje hribovske vasi
3. fiz. elektrina: negativna, pozitivna elektrika; statična elektrika; torna elektrika
4. veda o pojavih, ki jih povzročajo naelektreni delci v gibanju ali mirovanju: razvoj elektrike v zadnjem stoletju
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
eléktrika -e ž, pojm. (ẹ̑) ogrevati z ~o |z električno energijo|; prakt.sp.: poravnati račun za ~o za električno energijo; Vse hiše še nimajo ~e |niso priključene na električno omrežje|; fiz. statična ~ elektrina
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
elẹ̑ktrika -e ž
Pleteršnik
elēktrika, f. die Elektricität (als Materie), Cig., Jan., Cig. (T.); e. vzbujena z dotikanjem (po dotiku), Berührungselektricität, e. vzbujena z drgnjenjem, Reibungselektricität, e. vzbujena s toploto, Thermoelektricität, razdelbna e., die Vertheilungselektricität, Cig. (T.).
Črnovrški
Zadrečki
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 9
Dostopnost