dvópíčje -a s (ọ̑-ȋ)
jezikosl. ločilo, ki uvaja naštevanje, razlaganje, dobesedno navajanje: končati stavek z dvopičjem; dvopičje in podpičje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Jezikovna
Dvopičje v naslovih strokovnih del
V družboslovju in humanistiki se naslovi strokovnih del pogosto oblikujejo s pomočjo dvopičja. Na primer:
- The Sociology of Generations: New Directions and Challenges ali
- Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’: primer Nove Balkanske Levice
Na nekem organu Univerze v Ljubljani poteka stalna razprava o primernosti takega oblikovanja naslovov za doktorske naloge, kjer posebej naravoslovci vztrajajo na oblikovanju enotnega naslova, kjer naj bi se dvopičje nadomestilo z »na primeru«. Torej:
- Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’ na primeru Nove Balkanske Levice
Lepo prosim za mnenje o »preganjanju« dvopičja v naslovih strokovnih del.
Jezikovna
Vejica ali dvopičje pred alinejnim naštevanjem odvisnih stavkov
Ko sem brala nek članek je v njem pisalo: Cilj raziskave je ugotoviti. Besedi ugotoviti je sledila vejica in potem je sledilo besedilo v novi vrstici (enter) z naštevanjem alinej.
Zanima me ali je za besedo ugotoviti dvopičje ali vejica in zakaj.
Jezikovna
Vrinjeni stavek brez druge vejice, če sledi dvopičje
Zanima me, ali lahko ob koncu vrinjenega stavka ne pišemo druge vejice, še sledi dvopičje, ki bi v vsakem primeru uvajalo premi govor. Primer:
- Za nadzor je nujno »aktivno vladanje« oziroma, kot bi rekel Lippman: »Svoboda trga zahteva aktivno in čuječo politiko«.
Namesto dvopičja bi najbrž lahko dali tudi vejico ali podpičje (Se strinjate?). Vem, kako bi poved lahko tudi preoblikovali, da bi se izognili takšni dilemi, vendar me zanima tudi, kaj menite glede ustreznosti rabe, kot je.
Število zadetkov: 8
Dostopnost