Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dvojíti1 -ím nedov. (ī í)
1. tekst. združevati dva ali več pramenov v skupen pramen: nit v predilnici dvojijo, da postane močnejša; trdnost preje povečamo, če jo dvojimo
2. zastar. množiti, večati1bučno navijanje gledalcev mu je dvojilo moči
3. zastar. razdvajati, cepiti: takšne izjave samo dvojijo množico
SSKJ²
dvojíti2 -ím in dvójiti -im nedov. (ī í; ọ̄)
zastar. dvomiti: kmalu sem začel dvojiti o njegovi iskrenosti; da je tako, o tem ni mogoče dvojiti
Pravopis
dvojíti -ím nedov. dvôji -íte, -èč -éča, -íl -íla, -ít, -èn -êna; dvojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj tekst. ~ nit; redk. ~ ljudi razdvajati
Celotno geslo Sinonimni
dvojíti1 -ím nedov.
GLEJ SINONIM: razdvajati, večati1
Celotno geslo Sinonimni
dvojíti2 -ím nedov.
GLEJ SINONIM: dvomiti
Celotno geslo Etimološki
dvojīti – glej dvọ̑j
Pleteršnik
dvojíti, -ím, vb. impf. 1) verdoppeln, Cig., Jan., C.; — vse, kar parklje dvoji, "alles, was gespaltene Klauen hat", Dalm.; — 2) zweifeln, Habd., Guts., Jarn., Jan., kajk.-Valj. (Rad), nk.; d. o čem, nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr.-Mik.; d. na (nam. o) Kristusovem vstajenju, Krelj; d. v čem, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad); = d. se (po stsl.), Cig. (T.); ni se dvojiti, es ist nicht zu bezweifeln, Levst. (LjZv.).
Prekmurski
dvojìti -ím nedov. dvomiti: vu koterom neima dvoiti TF 1715, 36; zrázumom kre iſztine nemore dvojiti KŠ 1771, A3b; Vu ſterom jaſz ni ne dvojim KŠ 1754, 271; etim recſem ne vörje ali dvoy TF 1715, 45; Ár ſteri dvoji KŠ 1754, 148; dvojimo, ali ne zdvojimo KŠ 1771, 535; ki v-tebi dvojijo KAJ 1848, 10; Ne dvouji, nego li vöri KŠ 1754, 257; Ne dvoj, kaj bi nemogoucse bilou SŠ 1796, 36; i ne bode dvoji vu ſzrczi ſzvojem KŠ 1771, 138; i nebodte dvojili KŠ 1771, 69; zakaj ſzi dvojio KŠ 1771, 49; Niti je nej dvojio KŠ 1771, 456; niki ſzo pa dvojili KŠ 1771, 98
dvojéči -a -e dvomeč: vu tebi dvojecsi SM 1747, 54; neſztálni ali dvojécsi bodoucsi KŠ 1754, 183; vucseniczke, dvojécsi, od koga bi pravo KŠ 1771, 312; Dvojécsim dober tanács dávati KMK 1780, 98
Celotno geslo Pohlin
dvojiti [dvojīti dvojím] nedovršni glagol

razpolavljati

Celotno geslo Megiser
dvojiti nedovršni glagol
Besedje16
dvojiti1 [dvoj] glag. nedov. ♦ P: 4 (DB 1578, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)
Besedje16
dvojiti2 [dvomiti] glag. nedov. ♦ P: 2 (JPo 1578, DB 1578)
Celotno geslo eSSKJ16
dvojiti1 -im nedovršni glagol
1. kaj; od česa delati, da kaj ni več skupaj; SODOBNA USTREZNICA: ločevati
2. kaj; kaj ločevati v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti, cepiti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvojiti2 -im nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
2. kdo; kaj, v čem ne znati se odločiti med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov
FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih
Besedje16
dvojiti se glag. nedov. ♦ P: 4 (*P 1563, KB 1566, KPo 1567, DB 1584)
Celotno geslo eSSKJ16
dvojiti se1 -im se (dvojiti se, dvajiti se) nedovršni in dovršni glagol
1. nedov., kdo/kaj ločevati se v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti se, cepiti se
2. dov., kdo prenehati biti skupaj; SODOBNA USTREZNICA: raziti se
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvojiti se2 nedovršni glagol
kdo; na čem, nad čim ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Število zadetkov: 17