Fran/iskanje/dvojenje

SSKJ²

dvojênje -a s (é)
tekst. združevanje dveh ali več pramenov v skupen pramen: dvojenje preje

Pleteršnik

dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.-Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).

Prekmurski

dvojenjé -á s dvom: brezi mrmranya i dvojenyá KŠ 1771, 595; Zatajenyé, ali dvojenyé znamenüvajoucsi KOJ 1833, 10

Vorenc

dvojenje s, shcisma, -tis, odſtoplenîe prozh od prave vère, dvojenîe, reſpranîe

Celotno geslo Megiser

dvojenje -a samostalnik srednjega spola

Besedje16

dvojenje1 [dvojnost] sam. s ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje16

dvojenje2 [dvom] sam. s ♦ P: 6 (JPo 1578, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, ZK 1595, MTh 1603)

Celotno geslo eSSKJ16

dvojenje1 -a (dvojenje, dvojejne, dvojejnje, dujenje) samostalnik srednjega spola

pojav ali stanje, ko imajo različne osebe, skupine različna stališča do česa; SODOBNA USTREZNICA: nesoglasje

FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

Celotno geslo eSSKJ16

dvojenje2 -a (dvojenje, dvojejnje) samostalnik srednjega spola

1. duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom

2. v prislovni zvezi prez (vsega) dvojenja izraža gotovost, prepričanje o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: brez (vsakega) dvoma

FREKVENCA: 15 pojavitev v 3 delih

Fran