dušník -a m (í)
1. odprtina, luknja za zračenje: napraviti dušnike v oglarsko kopo; zamašiti dušnike v hlevu; dušnik v podmornici / dušniki v kaminu kanali, po katerih je speljan dim, da se zadrži čim več toplote
2. star. cevka, ki dovaja zrak iz grla v bronhije; sapnik, traheja: v dušniku mu grgra
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
dušník, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) das Luftloch, Guts., Kr.-Valj. (Rad); die Rauchröhre in Zimmern, C., Polj.
Celotno geslo
Pohlin
Zadrečki
Vorenc
brezdušnik (brez dušnik) m, F5, atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; epicurei, preṡdruſhniki[!]: ſamovolni; epicureus, preṡduſhnik, ali pres duſhe; maleficus, -a, -um, zuperṡki, preṡduſhnik, ṡhkodliviz; malitiosus, -a, -um, hudoben, lotraſt, preṡduſhnik
Število zadetkov: 7
Dostopnost