Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
drúžbenik -a m (ȗ)
1. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: pokojnikovo premoženje je postalo solastnina družbenikov
// star. član, zlasti Mohorjeve družbe: družbeniki imajo pri nakupu knjige poseben popust
2. zastar. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave: prijeten, zabaven družbenik
Pravopis
drúžbenik -a m, člov. (ȗ) sestanek ~ov; solastnina ~ov družabnikov
drúžbenica -e ž, člov. (ȗ)
drúžbeničin -a -o (ȗ)
Celotno geslo Sinonimni
drúžbenik -a m
GLEJ SINONIM: član, družabnik, družabnik, mohorjan
Pleteršnik
družbę̑nik, m. = družabnik, das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., C., nk.; — hs.
Prekmurski
drúžbenik tudi drǘžbenik -a m tovariš, za-veznik: je Rákotzi Ferentzi i nyegovim dru'sbenikom preci ponüdo odpüsztsenye KOJ (1914), 146; glaszoviten Széchi Gyüri, drü'sbenik Bethlena KOJ (1914), 128; vküpzberé szvoje drü'sbenike KOJ 1848, 108
Pravo
drúžbenik -a m
Pravo
tíhi drúžbenik -ega -a m
Število zadetkov: 7