Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dopustíti -ím dov., dopústil (ī í)
1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi: dopustil je, da je odšla domov / tega vendar ne smemo dopustiti dovoliti
2. knjiž. priznati za možno: nekateri bodo res tako mislili, je dopustil oče
    dopuščèn -êna -o:
    star. dopuščeno mu je bilo vrniti se domov
Pravopis
dopustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) kaj ~ več možnosti; ~, da kdo odide
Celotno geslo Sinonimni
dopustíti -ím dov.
kaj vzpostaviti priznavanje, pričakovanje, da je kaj (še) mogoče
SINONIMI:
star. pripustiti, pog. pustiti, knj.izroč. tolerirati
GLEJ ŠE SINONIM: dovoliti
Celotno geslo Vezljivostni G
dopustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Dopustil je kritiko in veliko govorjenja.
2.
kdo/kaj imeti za možno kaj
Dopustil je, da je lahko kaj narobe razumel.
Celotno geslo Etimološki
dopustīti – glej pustīti
Pleteršnik
dopustíti, -ím, vb. pf. zulassen, erlauben; dopuščeno mi bodi, es sei mir erlaubt, ich nehme mir die Freiheit, Jan.; — zugestehen, einräumen, Cig., Jan., nk.
Prekmurski
dopüstìti tudi dopistìti -ím dov. dopustiti, dovoliti: 'Zenám pa ne dopiſztim vu czérkvi vcsiti KŠ 1771, 636; nakeliko pravicza dopiſztí KŠ 1754, 57; Ár ſze ne dopiſztí proroka pogibiti KŠ 1771, 217; i ſzpoznati dopüſztí, ka i v-kom ſzmo pregrejsili KMK 1780, 1780, 68; I ſzvojemu Dühi vtébe priti dopiſzti BKM 1789, 306; Ne-dopiſzti on nyyim prejti SŠ 1796, 4; Ka nyemi dönok nedopüszti Püspek KOJ 1848, 32; Záto sze nedopüszti deci na rust goriidti KAJ 1870, 74; Escse vecs pocsinka dopüszti dvôja piknya AIN 1876, 9; nede v-ednoj leti vecs vodáno, kak dohodki dopüsztijo AI 1875, kaz. br. 1; hercegovinânce z nasega kraja pomágati dopisztijo AIP 1876, br. 2, 6; dopüſzti mi tvoje dobroute v'zivati KŠ 1754, 234; Dopüſzti, nai odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; dopüſzti mi gúcsati kluſztvi KŠ 1771, 201; dopüſzti mi, naj idem prvle i pokopam ocso mojega KŠ 1771, 201; Dopüſzti meni milosztivno eto noucs KM 1783, 175; Veta nám Goſzpon dopüſzti BKM 1789, 413; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); Dopüsztite mi, da nyemi moje 'zebne pêneze KAJ 1870, 70; da bi nyemi rázumna mati nyegova dopüsztila KAJ 1870, 43; Nej nyim je dopüſzto KŠ 1754, 34; I dopüſzto nyim je preci KŠ 1771, 115; ſzi dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Nej ſzi dopüſzto vrági BKM 1789, 391; i dopüſzto je nyim KM 1790, 26; je Gejza dopüszto szvojo deczo szloveszno okrsztiti KOJ 1848, 10; i ne bi dopüſzto podkopati KŠ 1771, 213; naj nyim dopiſzti vu nyé idti KŠ 1771, 194
dopǘščeni -a -o dopuščen, dovoljen: je nyim nej dopüſcseno gucsati KŠ 1771, 520; da bi ſzkvarjenomi dopüscseno bilou KM 1783, 211
Celotno geslo Hipolit
dopustiti glagol

PRIMERJAJ: dopuščen

Vorenc
dopustiti dov., F6, concedere, perpuſtiti, dovoṡzhiti, dopuſtiti, derlabati, dodeiliti; copiam facere, dopuſtiti; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; praepedire, obraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; sino, sinere, puſtiti, dopuſtiti
Svetokriški
dopustiti -im dov. dopustiti, dovoliti: Bug dopusti 3. ed., de vinu saurê (I/2, 108) ǀ sakaj menite de Bug nej dopustil del. ed. m Angelom serze zhlovesku sturiti (I/2, 120)
Celotno geslo Megiser
dopustiti dovršni glagol
Besedje16
dopustiti glag. dov. ♦ P: 30 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595); (dopustiti/do pustiti) glag. dov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
dopustiti -im (dopustiti, depustiti, dapustiti) dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, kaj ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
1.1 kdo/kaj; od česa, komu/čemu, kaj dati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoliti
2. kdo/kaj; kaj priznati za možno, resnično, veljavno; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
Celotno geslo Kostelski
dopustiti ► dȯˈpistiːt -iːn dov.
Število zadetkov: 14