Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dokončáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo
● vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je
2. zastar. skleniti: zbor je soglasno dokončal, da je treba stvar urediti
    dokončán -a -o:
    po dokončanem obredu so se ljudje razšli; ali je preiskava dokončana? ta roman ni dokončano delo; njeno življenje je dokončano
Pravopis
dokončáti -ám dov. dokončánje; drugo gl. končati (á ȃ) kaj ~ nalogo, portret
Celotno geslo Sinonimni
dokončáti -ám dov.
kaj narediti, izvesti kaj do stopnje, pri kateri se doseže celotnost, polnost dejanja, izdelka
SINONIMI:
dodelati, izdelati, skončati, star. dognati, knj.izroč. dogotoviti, knj.izroč. dovršiti, publ. finalizirati, knj.izroč. izgotoviti, pog. končati, ekspr. napraviti, pog. narediti do konca, zastar. okončati
GLEJ ŠE SINONIM: končati
GLEJ ŠE: umreti
Celotno geslo Etimološki
dokončáti – glej kónec
Pleteršnik
dokončáti, -ȃm, vb. pf. 1) beendigen, zum Abschluss bringen; delo d.; dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); — 2) einen Beschluss fassen, entscheiden, C., Svet. (Rok.), Navr. (Spom.), BlKr.
Prekmurski
dokònčati -am dov.
1. dokončati, končati: Dokoncsa liſzt KŠ 1771, 598; Dokoncsao ſzam jaſz 'sitek moj SŠ 1796, 4
2. skleniti, odločiti: szpráviscse dokoncsa jeli privoli AI 1875, kaz. br. 2; ſzi dokoncsal, kai nyega odküpis SM 1747, 51
dokončávši -a -e ko je dokončal: dokoncsavsi nas'sitek KM 1783, 35; be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3
dokončáni -a -o
1. dokončan, narejen: csi kaj dobro Scsé biti dokoncsano KŠ 1754, 268; je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; po dokoncsanom dnésnyem deli AI 1875, kaz. br.; greih pa dokoncsani porodi ſzmrt KŠ 1771, 746; ki je vu dokoncsanom vrejmeni z-Cslovekom pouſztao KMK 1780, 13; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika KOJ 1833, III
2. sklenjen, odločen: Dokoncsano je etak vu szprávicsi KOJ 1845, 61; Po právde dokoncsanoga réda AI 1875, kaz. br. 2; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; Pôleg orszácskoga szpráviscsa dokoncsane právde AI 1875, kaz. br.
3. končujoč se: szamo sze z-glasznikom dokoncsane k-rêcsi pridrü'zi AIN 1876, 22
4. v zvezah: dokončani razum določna oblika glagola: Pouleg dvôje forme, ta edna je dokoncsanoga, ta druga pa nedokoncsanoga rázuma KOJ 1833, 57;
dokončana forma predmetna oblika glagola: steri csinênye dugoványa dokoncsano vopoká'zejo, te je vu dokoncsanoj-formi AIN 1876, 49
Celotno geslo Hipolit
dokončati glagol

PRIMERJAJ: dokončan

Vorenc
dokončati dov., F12, absólvere, odréshiti, odvèṡati, dokonzhati, Búg ... bó ... meni dal ... gnado, de bóm jeſt letú vſe dokonzhal; colophonem addere, enu déllu dodélati, ali dokonzhati; complanare opus, déllu dokonzhati; consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati; diffinire, h'konzu perpraviti, dokonzhati, reṡlozhiti; faceſsere, délati, dodélati, dokonzhati; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti; perorare, iṡgovoriti, ſvoje govorjenîe dokonzhati, lipú govoriti; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti
Svetokriški
dokončati -am dov. dokončati, zaključiti: Ta kateri bo pomagal, inu podviſal to Zerku dokonzhati nedol. ǀ v'takorshni vishi praſnik dokonzhate 2. mn. ǀ dopolnite vasho oblubo, puſtite neſtrani drugu ſidajne, nenuznu shpendovajne, ter to S. Cerku ſydat dokonzhate vel. 2. mn. ǀ zhe bote njemu h' zhaſtu tu lepu, inu veliku prebivalszhe dokonzhali del. mn. m ǀ ſte v'grehoh vaſhe lejta dokonzhali del. mn. m ǀ bote to Sveto Zerku dokanzhali del. mn. m
Besedje16
dokončati glag. dov. ♦ P: 2 (DB 1584-Reg3, MD 1592)
Celotno geslo eSSKJ16
dokončati -am dovršni glagol
kot slovarski zgled dokončati, dovršiti, opraviti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
SLA 1
dokončati
Črnovrški
dokončati
Zadrečki
dokončati gl. narediti do konca
  • geselskega sestavka še ni / kazalka
Celotno geslo Kostelski
dokončati ► dȯˈkoːnčat -ˈkȯnčaːn dov.
Celotno geslo Hipolit
dokončati (se) glagol

PRIMERJAJ: dokončan

Število zadetkov: 16