Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dobrótnica -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki izkazuje, deli komu dobrote: mati je otrokova največja dobrotnica
2. zastar. vlačuga, prostitutka: Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice (Prežihov)
Celotno geslo Etimološki
dobrọ̑tnica – glej dọ́ber
Pleteršnik
dobrọ̑tnica, f. die Wohlthäterin.
Črnovrški
dobrotnica
Celotno geslo Kostelski
dobrotnicadȯbˈrȯːtėnca ž
Pravopis
dobrótnik -a m, člov. (ọ̑)
dobrótnica -e ž, člov. (ọ̑)
dobrótničin -a -o (ọ̑)
Število zadetkov: 6