Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dobíti -ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ī í, ọ̑)
1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti vznemirljive novice; dosti so dobili za domačo nalogo / v kateri trgovini si to dobil kupil; pren. dobiti možnost, priložnost za kaj
2. s širokim pomenskim obsegom postati bogatejši
a) za kako stvar: kmetje so dobili zemljo v dar; dobiti svoj delež; za rojstni dan ni dobil ničesar; dobiti na pósodo, za doto; dobiti za denar, za gotovino, zastonj / dobiti otroka, sina / mačka je dobila mlade povrgla, skotila; po starših je dobil kmetijo podedoval
b) za kako lastnost: jed je dobila zaradi dodatkov prijeten okus; njegov obraz je spet dobil barvo; stvar je dobila visoko ceno; zbiralna akcija je dobila širok obseg / dobiti veselje do dela / dobiti sive lase osiveti; dobiti pogum opogumiti se
// postati deležen
c) kakega stanja, navadno neprijetnega: dobiti bolezen, jetiko, vročino; dobiti kašelj, živčni napad; ob eksploziji je dobil hude opekline; pri padcu je dobil pretres možganov; dobiti prehlad prehladiti se
č) kakega pojava, navadno vremenskega: dobili smo dež, sneg; po dolgem času smo dobili lepo vreme
3. sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega ali storjenega: koliko si dobil za avto, delo, garanje; za hišo je dobil premalo / za to nisem dobil ničesar / samo posmeh je dobil za zvestobo
4. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: nikjer nisem mogla dobiti solate; delo zaostaja, ker ne dobimo delavcev; dobiti delo v tovarni; še ob pravem času so dobili dokumente; dobiti kredit za zidanje šole, lokacijo za gradnjo hiše; dobiti konju par; dobiti prostor v avtobusu / v zakon je dobil zdravo kmečko dekle; dobila je bogatega moža / dobiti neodvisnost, samostojnost, svobodo / žensko so dobili otrokom za varuha najeli
// najti koga, naleteti na koga: gospodarja ni dobil doma; dobila ga je mrtvega; dobil jih je v živahnem pogovoru / gob je bilo malo, vendar jih je nekaj le dobila / če pohitite, boste vlak še dobili
// z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: dobiti bitko, igro, pravdo, stavo, vojno
5. s širokim pomenskim obsegom priti do koga, biti uspešen v iskanju koga, ki se tega izogiba: če te dobijo, te bodo zaprli; vlomilca so kmalu dobili; ko te dobim, boš tepen / pog.: dež me je dobil; nevihta ga je dobila v gorah; brezoseb. dobilo jih je sredi polja bili so tam, ko je začelo deževati, snežiti
6. napraviti, da kdo kam pride: trudili so se, da bi ga dobili iz ječe; dobiti smet iz očesa; ekspr. komaj so ga dobili iz postelje / dobiti koga na svojo stran; niso ga mogli dobiti v svojo družbo
// knjiž. napraviti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: če delimo dvajset s štiri, dobimo pet; žveplo, ki ga dobimo iz spojin; podatki, ki jih dobimo v analizi
7. izraža, da je kaj kje na razpolago: delavcev ni mogoče dobiti; vstopnice dobite pri blagajni; v trgovini se dobi tudi tobak / dobiš me lahko vsako popoldne
8. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: dobiti odgovor, odlikovanje, opomin, plačilo, pohvalo, pomoč, priznanje, soglasje; dobiti nagrado biti nagrajen; dobiti oceno biti ocenjen / dobiti gol; dobiti obisk / dobiti ime Peter / dobiti dobro, prijazno besedo / dobiti klofuto, udarec; dobiti jih s palico; pog. dobil je eno okrog ušes / dobiti vtis, da so otroci nedisciplinirani; dobiti vpogled v stvar
● 
trg. žarg. prosim, že dobite? vam že strežejo; pog. med njimi se dobijo tudi pošteni ljudje med njimi je tudi nekaj poštenih ljudi; pog. dobiti košarico biti zavrnjen; biti zavrnjen ob ponudbi za ples; ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; pog., ekspr. tu dobi vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; pog. dobiti pet let, mesecev (zapora) biti obsojen na pet let, mesecev (zapora); pog. končno je nesramnež dobil svoje bil je ostro zavrnjen, kaznovan; pog. prosim, bi lahko dobil tajnika bi lahko govoril z njim; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pazi se, če te dobim pred oči če prideš v bližino; pog. precej ga je dobil v glavo precej je vinjen; ta ženska ga je popolnoma dobila v svojo oblast popolnoma se podreja njeni volji, njenim zahtevam; pog. dobiti koga v pest, v roke ujeti in kaznovati ga; pog. v vas smo dobili vojake v našo vas so prišli vojaki; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; ekspr. če še toliko govoriš, ga ne boš dobil za stvar ga ne boš pregovoril, pridobil; pog. dobiti koga na laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; pog., ekspr. dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan; ekspr. dobiti po nosu biti deležen zbadljivega, odklonilnega ravnanja; brezoseb., pog. v rudniku ga je dobilo se je ponesrečil; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ 
navt. dobiti veter v jadra; rel. dobiti odvezo; šport. dobiti točko zmagati
    dobíti se pog.
    sestati se, sniti se: dobimo se pred odhodom vlaka, ob desetih; dobiti se s kom
    dobívši zastar.:
    dobivši pismo od prijatelja, je takoj odpotoval
    dobljèn -êna -o:
    pripraviti načrt na osnovi dobljenih podatkov; preveriti dobljene rezultate; ta denar ni po pravici dobljen; z destilacijo dobljena snov; zmaga je dobljena
     
    preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
Pravopis
dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka
Celotno geslo Sinonimni
dobíti -ím dov.
Celotno geslo Vezljivostni G
dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.
6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
Celotno geslo Frazemi
dobíti Frazemi s sestavino dobíti:
dobíti banáno, dobíti bŕco [v rìt], dobíti čŕni mádež, dobíti čŕno píko, dobíti êno na góbec, dobíti jásno slíko [čésa; o čém], dobíti jíh na góbec, dobíti jíh po glávi, dobíti jíh po góbcu, dobíti jíh po gŕbi, dobíti jíh po hŕbtu, dobíti jíh po nósu, dobíti jih po pŕstih, dobíti jíh po ríti, dobíti jíh po zádnji pláti, dobíti kàj kot na pládnju, dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kóga na láži, dobíti kóga na lím, dobíti kóga na límanice, dobíti kóga na múho, dobíti kóga v pást, dobíti kóga v pést, dobiti kóga/kàj v svôje krémplje, dobíti košárico, dobíti kríla, dobíti króglo v glávo, dobíti kúrjo kóžo, dobíti lovoríko, dobíti manévrski prôstor, dobíti mêhka koléna, dobíti na krédo, dobíti óšpice, dobíti pêlin, dobíti píko na jezíku, dobíti poléna pod nôge, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dobíti svôjih pét minút [sláve], dobíti zdrávo bárvo, dobíti zelêno lúč za kàj, dobíti žúlje na ríti, dobíti žúlje na zádnjici, ne dobíti níti fícka, ne dobíti níti prebíte páre
Celotno geslo Pregovori
dobiti je sestavina izrazov
Kakor dobljeno, tako izgubljeno, Za denar se vse dobi
V VARIANTI IZRAZOV: Kdor ne riskira, ne profitira
Celotno geslo Etimološki
dobīti -ím dov.
Pleteršnik
dobíti, -bǫ̑m, (-bǫ̑dem), -bím, vb. pf. bekommen; nikjer denarja ne morem d., ich kann nirgends ein Geld auftreiben; d. komu kaj, jemandem etwas verschaffen; službo d., einen Dienst bekommen; za ženo d., zur Frau bekommen; dobodi si modrega moža, Dalm.-C.; imam d., mein Guthaben beträgt; — gewinnen: jaz sem dobil, vi ste izgubili (pri igri); pravdo, stavo, bitvo d.; — v pest d., in seine Gewalt bekommen; deželo, trdnjavo d., erobern, C.; (mesto je dobito, Dalm.-C.); noč me je dobila, die Nacht hat mich überrascht, C.; — antreffen: dobiti koga doma; ni bilo dobiti zdravnika; — dobiti po glavi, einen Schlag aufs Haupt bekommen; česar je iskal, je dobil; sich zuziehen: bolezen d.; dobil ga je v glavo, er hat sich ein Räuschchen angetrunken; — dlako, lase, zobe d.
Prekmurski
dobìti -ím dov. dobiti: da bi Kristussa mogo dobiti SM 1747, 21; Csi li nebéſza dobim SM 1747, 74; koteri tem recſém vörje te dobi TF 1715, 44; odpüscsanye dobimo KŠ 1745, 79; miloſztſo dobijo KŠ 1745, 41; ſzi Orſzág nebeſzki dobil SM 1747, 70; doubo ſzi brata tvojega KŠ 1754, 195; ſzi miloſcso dobila KŠ 1771, 163; je rad pod szvojo oblászt dôbo AI 1875, kaz. br. 3
Celotno geslo Pohlin
dobiti [dobīti dobím] dovršni glagol

dobiti

Celotno geslo Hipolit
dobiti glagol

PRIMERJAJ: dobeč, dobljen

Vorenc
dobiti dov.F27, aquirereṡadobiti, dobiti; aſsequidoſſezhi, dobiti, ṡadobiti; callescerekaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule dobiti; caulescererèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe dobiti, ſe rezliti; cauponarioſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti; eblandiriodradovati, s'perloṡovanîam kai dobiti; expugnans, expugnatorkateri kai s'ſylo vṡame, ali doby; expugnarevun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo dobiti, iſtirati; extuberareṡhule dobiti, otezhi; fiduciaria venditiovupanîe supet nasai dobiti; germinaremladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; impetrareſproſſiti, dobiti; indipisciṡadobiti, dobiti; indipisci pugnamboi dobiti; litem vincerepravdo dobiti; lucrifacere, lucraridobiti, perdobiti; meritaredobiti, ṡaſluṡhiti; obtinereobderṡhati, ṡadobiti, dobiti, proſſiti; occallere, vel occallescereṡhule dobiti; palmam darepaidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti; pecuniosae artesdanarni antverhi, per katerih ſe doſti doby; potirivṡhivati, dobiti, dotezhi, poſéſti; praemiaridobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti; quadruplatorpomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; recuperarenaṡai dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti; recuperator, -oriskateri naṡai doby; rehaberenaṡai imeti, naṡai dobiti; prim. dobit, dobljen 
Svetokriški
dobiti dov. dobiti: kakor uni Euangelski hlapez, kateri je bil pet centou prejel, je pet drugih bil dobil del. ed. m (I/1, 210) ǀ Zhe Eſau bo pobil del. ed. m en tal ta drugi po oſtal (II, 76) Pogosteje se uporablja prefigirano → udobiti.
Celotno geslo Megiser
dobiti dovršni glagol
Besedje16
dobiti glag. dov. ♦ P: 43 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Črnovrški
dobiti
Črnovrški
dobiti gl. fasati
Zadrečki
dobiti d.
Celotno geslo Kostelski
dobitiˈdoːbėt ˈdȯbiːn dov.
Število zadetkov: 28