divják -a m (á)
1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki
// samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje
2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo
// ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok
3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki
4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu:
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
divják1 -a m, člov. (á) običaji ~ov; slabš. neotesan ~ |človek, ki se težko obvladuje|; poud. Otrok je pravi ~ |neugnan, razposajen|
divjákinja -e ž, člov. (á)
divjákinja -e ž, člov. (á)
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
divják, m. 1) der Wilde; med divjaki živeti; — ein wild sich geberdender Mensch, der Wildfang; — 2) wildes Thier, Cig.; das Wildschwein, wilder Eber, Habd.-Mik., Cig., C.; — mali d., die kleine Holz- oder Hohltaube (columba oenas), Cig.; — 3) der Windhafer, der Flughafer, Cig.; — 4) wilder Baumstock, auf den ein Edelreis gepfropft wird, der Wildling.
Celotno geslo
Pohlin
divjak [divják] samostalnik moškega spola
človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak
Celotno geslo
Hipolit
divjak samostalnik moškega spola
Vorenc
Celotno geslo
Megiser
divjak -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Celotno geslo
eSSKJ16
divjak -a samostalnik moškega spola
1. kdor ne obvladuje, kroti svojih negativnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: divjak
2. negotovo divjina
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Črnovrški
Zadrečki
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 16
Dostopnost