díka -e ž (í) zastar.
1. okras: meč mu je samo za diko / prijaznost in dobrota sta njegova dika / sin mu bo gotovo v diko v ponos, čast
2. slava, odličnost: zdaj je konec tvoje moči in dike; znamenje časti in dike
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
Dika
Predlog
Dike imenovalnik tudi Dike samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
grška boginja pravice
IZGOVOR: [díka] imenovalnik tudi [díke], rodilnik [díke]
BESEDOTVORJE: Dikin
Pravopis
Pravopis
Pleteršnik
díka, f. die Pracht, die Herrlichkeit, Z., Burg., Mik.; d. nebeška, die himmlische Glorie, Mur.; Salomon v svoji diki, C.; dika obladanja, der Triumph, C.; — die Zierde, der Ruhm, Cig., Jan., C., nk.
Prekmurski
díka -e ž slava: Ar je tvoje dika TF 1715, 25; Dika ABC 1725, A3a; Ar ie tvoie dika ABC 1725, A 4 b; tebi boidi Dika SM 1747, 54; O Kral Dike SM 1747, 90; nazvejscsenyé dike KŠ 1754, 12b; Hválo ino diko dájem Tebi TF 1715, 46; ſzluſio Bougi na diko TF 1715, 26; tvojemu lüſztvo Israelu Diko SM 1747, 58; bi delao Bougi na diko KŠ 1771, A7a; po Diki ocsé ſzvojega TF 1715, 33; uu neſzkoncsanoi diki TF 1715, 23; puna je vſza zemla 'znyegovov dikov KŠ 1754, 88; pridoucsega zdikov velikov KŠ 1771, 81; i dikom KŠ 1771, 145
Celotno geslo
Megiser
dika -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 9
Dostopnost