desétnik -a m (ẹ̑)
1. čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati za desetnika; desetnik 17. pešpolka
2. etn., po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; deseti brat: žalostna usoda desetnika; bil je kot desetnik brez obstanka
// ekspr. brezdomec, potepuh: slikar upodablja razcapane berače, slepce in desetnike; potepuški desetnik
3. v fevdalizmu kdor prejema desetino: patent določa, da mora kmet spravljanje krompirja oznaniti svojemu desetniku
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
desetnik
Predlog
desetnika samostalnik moškega spolavojaški naziv
deseti sin
IZGOVOR: [desétnik], rodilnik [desétnika]
BESEDOTVORJE: desetnikov
Pravopis
desétnik -a m, člov. (ẹ̑) |vojak|; redk. usoda ~a desetega brata; zgod. |prejemnik desetine|
desétnica -e ž, člov. (ẹ̑) |deseta hči|
desétničin -a -o (ẹ̑)
desétnica -e ž, člov. (ẹ̑) |deseta hči|
desétničin -a -o (ẹ̑)
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
desę̑tnik,* m. 1) = deseti brat, Lašče-Levst. (Rok.), Bes.; — 2) der Corporal, Cig., Jan., DZ.; decurio, Habd.; — 3) der Zehenter, Dict., Cig., Lašče-Levst. (Rok.); — der Zehentherr, Rec.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
desetnik samostalnik moškega spola
Vorenc
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Pleteršnik
Število zadetkov: 11
Dostopnost