Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
déden -dna -o prid. (ẹ̄)
ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze
♦ 
biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; pravn. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
    dédno prisl.:
    dedno obremenjen
Pravopis
déden -dna -o (ẹ́; ẹ̑) Ta lastnost je ~a
dédni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ zakup; ~o pravo
dédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
Celotno geslo Etimološki
dẹ́den – glej dẹ̑dič
Pleteršnik
dẹ́dən, -dna, adj. Erb-, Cig., Jan., C.; dedno nasledje, die Erbfolge, Cig. (T.); dedni naslednik, der Erbe, Levst. (Nauk); dedno posestvo, Jurč.
Besedje16
deden prid. ♦ P: 1 (TO 1564)
Celotno geslo eSSKJ16
deden -dna -o pridevnik
ki se dobi od prednikov; SODOBNA USTREZNICA: deden
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
TERMINOLOGIJA: dedni greh
Število zadetkov: 6